Ezekiel 7:1–27
7 In znova mi je prišla Jehovova beseda:
2 »Sin človekov, Vrhovni gospod Jehova takole govori Izraelovi deželi: ‚Konec, konec je prišel nad štiri konce dežele.+
3 Zdaj te bo doletel konec.+ Zoper tebe bom izlil svojo jezo in te sodil po tvojih dejanjih,+ nadte bom spravil vse tvoje gnusobe.
4 Moje oko se te ne bo usmililo+ niti ne bom pokazal sočutja, ampak bom tvoja dejanja spravil nadte, in sredi sebe boš čutil posledice svojih gnusob.+ Tedaj boste vedeli, da sem jaz Jehova.‘+
5 Vrhovni gospod Jehova pravi takole: ‚Glej, nesreča! Prihaja nesreča, kakršne še ni bilo!+
6 Prišel bo konec.+ Prišel bo konec, prebudil se bo in prišel nadte. Glej, prihaja!+
7 Nadte bo prišla nesreča*, o prebivalec dežele. Čas bo prišel, dan je blizu.+ Povsod je zmešnjava in ni vzklikanja po gorah.
8 Kmalu bom izlil svoj srd nate,+ sprostil bom svojo jezo nad teboj.+ Sodil te bom po tvojih dejanjih+ in nadte spravil vse tvoje gnusobe.
9 Moje oko se ne bo usmililo+ niti ne bom pokazal sočutja.+ Povrnil ti bom po tvojih dejanjih, in sredi sebe boš čutil posledice svojih gnusob.+ Tedaj boste vedeli, da sem jaz, Jehova, tisti, ki vas tepe.+
10 Glej, dan! Glej, prihaja!+ Prihaja nesreča*.+ Palica cveti.+ Prevzetnost poganja.+
11 Nasilje je zraslo v palico za kaznovanje hudobnosti.+ Ne bodo mogli rešiti sami sebe, ne bo jih rešilo ne njihovo bogastvo, ne njihova dela, ne njihov ugled.
12 Čas prihaja, dan se približuje. Kdor kupuje, naj se ne veseli,+ in kdor prodaja, naj ne žaluje, ker prihaja srd nad vso množico.
13 Kajti prodajalec se ne bo več vrnil k tistemu, kar je prodal, čeprav je še med živimi; to videnje je za vso množico. Nihče se ne bo vrnil in nihče si ne bo s svojo pregreho obvaroval življenja.
14 Zatrobili so na trobente+ in vsi so se pripravili, toda nihče ne gre v boj, ker prihaja moj srd nad vso množico.+
15 Zunaj je meč,+ znotraj pa kuga in lakota.+ Kdor je na polju, bo umrl pod mečem, in kdor je v mestu, ga bosta požrli lakota in kuga.+
16 Njihovi ubežniki bodo ušli+ in bodo na gorah kakor golobi iz dolin;+ vsi bodo žalostno grulili, vsak zaradi svoje pregrehe.
17 Vse roke bodo omahnile,+ z vsakega kolena bo kapljala voda*.+
18 Opasali si bodo raševino,+ spreletaval jih bo drget.+ Na vseh obrazih bo sramota+ in vse glave bodo plešaste.+
19 Svoje srebro bodo pometali na ulice, njihovo zlato jim bo postalo nekaj odvratnega. Niti njihovo srebro niti njihovo zlato jih ne bo moglo rešiti ob dnevu Jehovovega srda.+ Svojih duš ne bodo nasitili in svojega trebuha ne bodo napolnili, ker je njihovo bogastvo postalo kamen spotike, ki jih navaja na greh.+
20 Ponašajo se s svojim lepim okrasjem. Svoje gnusne podobe,+ svoje ostudne malike,+ so naredili iz srebra in zlata. Zato bom storil, da jim bo to postalo nekaj odvratnega.+
21 Tujcem ga bom dal v roke, da ga bodo oplenili, in hudobnežem v deželi, da ga bodo zasegli,+ in ga bodo oskrunili.
22 Svoje obličje bom obrnil proč od njih.+ Oskrunili bodo moje skrivno prebivališče, razbojniki bodo vstopili vanj in ga oskrunili.+
23 Naredi verigo,+ kajti dežela je polna krvavih razsodb+ in mesto je polno nasilja.+
24 Pripeljal bom najhujše izmed narodov,+ da si bodo prisvojili njihove hiše.+ Zlomil bom ponos močnih,+ njihova svetišča bodo oskrunjena.+
25 Prišla bo tesnoba; iskali bodo mir, vendar ga ne bo.+
26 Prihajala bo nesreča za nesrečo+ in novica za novico. Ljudstvo bo od preroka hotelo videnje,+ duhovnik bo ostal brez postave in starešine brez nasveta.+
27 Kralj bo žaloval,+ knez bo obupaval,+ ljudstvu dežele se bodo od nemira tresle roke. Storil jim bom po njihovih dejanjih+ in jim sodil po njihovih sodbah.+ In tedaj bodo vedeli, da sem jaz Jehova.‘«+