Ezekiel 8:1–18

8  V šestem letu, v šestem mesecu, petega dne v mesecu, sem sedel v svoji hiši, pred menoj pa so sedeli Judovi starešine.+ Tedaj se je name spustila roka Vrhovnega gospoda Jehova.+  In videl sem nekoga, ki je bil podoben ognju.+ Od tistega, kar je bilo videti kakor njegova ledja, navzdol je bil ogenj,+ od njegovih ledij navzgor pa je bilo nekaj sijočega, nekaj, kar je bilo videti kakor bleščeča zlitina zlata in srebra*.+  Iztegnil je nekaj, kar je bilo videti kakor roka,+ in me zgrabil za lase. In duh+ me je vzdignil med zemljo in nebo ter me v Božjih videnjih pripeljal v Jeruzalem+ k notranjim vratom,+ ki gledajo proti severu, tja, kjer stoji podoba ljubosumnosti, ki vzbuja ljubosumnost.+  In glej, tam je bila slava Izraelovega Boga,+ podobna tistemu, kar sem videl v dolini*.  In mi je rekel: »Sin človekov, povzdigni, prosim, oči proti severu.« Tako sem povzdignil oči proti severu, in glej, severno od vrat oltarja, pri vhodu, je bila tista podoba ljubosumnosti.+  Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kako velike gnusobe počenjajo,+ kaj vse dela Izraelova hiša, da bi me odpravila daleč stran od mojega svetišča?+ Toda videl boš še druge velike gnusobe.«  Nato me je pripeljal k vhodu na dvorišče, in zagledal sem luknjo v zidu.  In mi je rekel: »Sin človekov, prebij, prosim, ta zid!«+ In ko sem prebil zid, sem zagledal vhod.  Nato mi je dejal: »Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih počenjajo tukaj.«+ 10  Tako sem vstopil in zagledal vsakršne upodobitve+ laznine in nagnusnih živali+ in vse gnusne* malike Izraelove hiše,+ izklesane krog in krog po steni. 11  Pred njimi je stalo sedemdeset+ starešin Izraelove hiše, med katerimi je bil tudi Šafánov+ sin Jaazanjá. Vsak je imel v roki svojo kadilnico, iz katere se je dvigal vonj kadilnega oblaka.+ 12  In mi je rekel: »Sin človekov, ali si videl, kaj starešine Izraelove hiše počenjajo v temi,+ vsak v sobi, v kateri ima rezane podobe? Govorijo namreč: ‚Jehova nas ne vidi.+ Jehova je zapustil deželo.‘« 13  In mi je rekel: »Videl boš še druge velike gnusobe, ki jih počenjajo.«+ 14  Tedaj me je privedel k vratom Jehovove hiše, ki so proti severu, in glej, tam so sedele ženske in objokovale boga Tamúza. 15  Nadalje mi je rekel: »Ali si videl to, sin človekov? Videl boš še druge velike gnusobe,+ hujše od teh.« 16  Tedaj me je privedel na notranje dvorišče Jehovove hiše,+ in glej, pri vhodu v Jehovov tempelj, med preddverjem in oltarjem,+ je bilo kakih petindvajset mož.+ Ti so bili s hrbtom obrnjeni proti Jehovovemu templju,+ z obrazom pa proti vzhodu, in so se klanjali soncu, proti vzhodu.+ 17  In mi je rekel: »Ali si videl to, sin človekov? Ali se zdijo Judovi hiši gnusobe, ki jih počenjajo tukaj, tako nepomembne, da deželo polnijo z nasiljem+ in me še naprej žalijo ter mi pod nos molijo vejice*? 18  Zato se bom razsrdil.+ Moje oko se ne bo usmililo niti ne bom pokazal sočutja.+ Z močnim glasom mi bodo vpili na ušesa, vendar jih ne bom poslušal.«+

Opombe

Glej opombo k Ezk 1:4.
Dobesedno »podolju«.
V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.
Nedvomno gre za predmete, ki so jih uporabljali pri malikovalskem čaščenju.