Ezekiel 8:1–18
8 V šestem letu, v šestem mesecu, petega dne v mesecu, sem sedel v svoji hiši, pred menoj pa so sedeli Judovi starešine.+ Tedaj se je name spustila roka Vrhovnega gospoda Jehova.+
2 In videl sem nekoga, ki je bil podoben ognju.+ Od tistega, kar je bilo videti kakor njegova ledja, navzdol je bil ogenj,+ od njegovih ledij navzgor pa je bilo nekaj sijočega, nekaj, kar je bilo videti kakor bleščeča zlitina zlata in srebra*.+
3 Iztegnil je nekaj, kar je bilo videti kakor roka,+ in me zgrabil za lase. In duh+ me je vzdignil med zemljo in nebo ter me v Božjih videnjih pripeljal v Jeruzalem+ k notranjim vratom,+ ki gledajo proti severu, tja, kjer stoji podoba ljubosumnosti, ki vzbuja ljubosumnost.+
4 In glej, tam je bila slava Izraelovega Boga,+ podobna tistemu, kar sem videl v dolini*.
5 In mi je rekel: »Sin človekov, povzdigni, prosim, oči proti severu.« Tako sem povzdignil oči proti severu, in glej, severno od vrat oltarja, pri vhodu, je bila tista podoba ljubosumnosti.+
6 Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kako velike gnusobe počenjajo,+ kaj vse dela Izraelova hiša, da bi me odpravila daleč stran od mojega svetišča?+ Toda videl boš še druge velike gnusobe.«
7 Nato me je pripeljal k vhodu na dvorišče, in zagledal sem luknjo v zidu.
8 In mi je rekel: »Sin človekov, prebij, prosim, ta zid!«+ In ko sem prebil zid, sem zagledal vhod.
9 Nato mi je dejal: »Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih počenjajo tukaj.«+
10 Tako sem vstopil in zagledal vsakršne upodobitve+ laznine in nagnusnih živali+ in vse gnusne* malike Izraelove hiše,+ izklesane krog in krog po steni.
11 Pred njimi je stalo sedemdeset+ starešin Izraelove hiše, med katerimi je bil tudi Šafánov+ sin Jaazanjá. Vsak je imel v roki svojo kadilnico, iz katere se je dvigal vonj kadilnega oblaka.+
12 In mi je rekel: »Sin človekov, ali si videl, kaj starešine Izraelove hiše počenjajo v temi,+ vsak v sobi, v kateri ima rezane podobe? Govorijo namreč: ‚Jehova nas ne vidi.+ Jehova je zapustil deželo.‘«
13 In mi je rekel: »Videl boš še druge velike gnusobe, ki jih počenjajo.«+
14 Tedaj me je privedel k vratom Jehovove hiše, ki so proti severu, in glej, tam so sedele ženske in objokovale boga Tamúza.
15 Nadalje mi je rekel: »Ali si videl to, sin človekov? Videl boš še druge velike gnusobe,+ hujše od teh.«
16 Tedaj me je privedel na notranje dvorišče Jehovove hiše,+ in glej, pri vhodu v Jehovov tempelj, med preddverjem in oltarjem,+ je bilo kakih petindvajset mož.+ Ti so bili s hrbtom obrnjeni proti Jehovovemu templju,+ z obrazom pa proti vzhodu, in so se klanjali soncu, proti vzhodu.+
17 In mi je rekel: »Ali si videl to, sin človekov? Ali se zdijo Judovi hiši gnusobe, ki jih počenjajo tukaj, tako nepomembne, da deželo polnijo z nasiljem+ in me še naprej žalijo ter mi pod nos molijo vejice*?
18 Zato se bom razsrdil.+ Moje oko se ne bo usmililo niti ne bom pokazal sočutja.+ Z močnim glasom mi bodo vpili na ušesa, vendar jih ne bom poslušal.«+
Opombe
^ Dobesedno »podolju«.
^ V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.
^ Nedvomno gre za predmete, ki so jih uporabljali pri malikovalskem čaščenju.