Ezekiel 9:1–11
9 Tedaj mi je z močnim glasom zaklical na ušesa: »Naj pristopijo tisti, ki bodo kaznovali mesto, vsak s svojim uničevalnim orožjem v roki!«
2 In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih+ vrat, ki gledajo proti severu, vsak s svojim pokončevalnim orožjem v roki. Med njimi je bil tudi mož v platnenem oblačilu+ in s pisarskim priborom ob boku. In so vstopili ter se postavili poleg bakrenega oltarja.+
3 Slava Izraelovega Boga+ pa se je vzdignila iznad kerubov,+ nad katerimi je bila, in se spustila na prag hiše.+ In je zaklical možu v platnenem oblačilu,+ ki je imel pisarski pribor ob boku.
4 Jehova mu je rekel: »Pojdi skozi mesto, skozi Jeruzalem, in ljudem, ki vzdihujejo in stokajo+ zaradi vseh gnusob, ki se dogajajo v njem,+ nariši znamenje na čelo.«
5 Drugim pa je rekel, tako da sem tudi jaz slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj se nikogar ne usmili in ne pokažite nobenega sočutja.+
6 Starce, mladeniče in device, otroke in ženske+ pobijte, pokončajte jih! Toda ne približajte se nikomur, ki ima na sebi znamenje!+ Začnite pa pri mojem svetišču.«+ Tako so pričeli pri starcih, ki so bili pred hišo.+
7 Rekel jim je še: »Onečastite hišo in napolnite dvorišča s pobitimi!+ Pojdite!« In so šli ter pobijali po mestu.
8 Ko so tako pobijali in sem jaz ostal, sem padel na kolena in se priklonil do tal+ ter zavpil: »Gorje,+ Vrhovni gospod Jehova! Ali boš pokončal ves Izraelov preostanek, ko izlivaš svoj srd na Jeruzalem?«+
9 On pa mi je dejal: »Pregreha Izraelove in Judove hiše+ je zelo zelo velika.+ V deželi je vse polno prelivanja krvi+ in mesto je polno pokvarjenosti.+ Govorijo namreč: ‚Jehova je zapustil deželo,+ Jehova ne vidi.‘+
10 Zato se moje oko ne bo usmililo+ niti ne bom pokazal sočutja.+ Njihova dejanja bom spravil nad njihovo glavo.«+
11 In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarski pribor ob boku, je prišel ter dejal: »Storil sem tako, kakor si mi zapovedal.«+
