Filipljanom 2:1–30
2 Če je torej med vami kakšna spodbuda v Kristusu,+ če je kakšna tolažba iz ljubezni, če je kaj medsebojnega zanimanja, če je kaj srčne naklonjenosti+ in sočutja,
2 mi dopolnite veselje s tem, da ste istega uma+ in imate isto ljubezen, da ste enodušni in enih misli.+
3 Ničesar ne delajte iz prepirljivosti+ ali samoljubnosti,+ temveč s ponižnostjo glejte na druge kot na višje+ od sebe.
4 Ne zanimajte se samo zase,+ ampak tudi za druge.+
5 Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus,+
6 ki ni nikdar, čeprav je obstajal v Božji podobi,+ pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu,+
7 temveč se je odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja+ ter postal enak ljudem.+
8 Povrhu vsega pa se je še, ko je bil v človeški podobi,+ ponižal in bil poslušen vse do smrti,+ in to smrti na mučilnem kolu*.+
9 Prav zato ga je Bog tudi povišal na visok položaj+ in mu prijazno dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom,+
10 da bi se v Jezusovem imenu upognilo vsako koleno teh, ki so v nebesih, teh, ki so na zemlji, in teh, ki so pod zemljo,+
11 ter da bi vsak jezik odkrito priznaval,+ da je Jezus Kristus Gospod,+ v slavo Bogu, Očetu.+
12 Zato, moji ljubljeni, kakor ste vselej poslušali,+ ne samo v moji navzočnosti, temveč še toliko bolj voljno zdaj, ko sem odsoten, delajte s strahom+ in trepetom za svojo rešitev.
13 Bog je namreč ta, ki iz svoje dobre volje deluje v vas,+ da bi vi hoteli in delali.+
14 Vse pa delajte brez godrnjanja+ in prepiranja,+
15 da boste brezgrajni+ in nedolžni, Božji otroci+ brez madeža sredi pokvarjenega in popačenega rodu,+ sredi katerega svetite kot svetila na svetu.+
16 Trdno se držite besede življenja,+ da se bom lahko ob Kristusovem dnevu+ močno veselil, da nisem zaman tekel ali pa se zaman tako zelo trudil.+
17 Četudi se izlivam kakor pitna daritev+ na vašo žrtev+ in javno službo, h katerima vas je navedla vera,+ se veselim in radujem+ z vsemi vami.
18 Enako se zdaj tudi vi veselite in radujte z menoj.+
19 Jaz pa v Gospodu Jezusu upam, da vam bom v kratkem poslal Timoteja, da se bo moja duša veselila,+ ko bom izvedel kaj o vas.
20 Saj nimam nikogar drugega, ki bi imel takšno stališče kot on in bi iskreno skrbel+ za vaše zadeve.
21 Vsi drugi namreč iščejo svoje koristi,+ ne pa koristi Kristusa Jezusa.
22 In zanj veste, kakšnega se je izkazal, namreč da je kakor otrok+ z očetom marljivo služil z menoj pri širjenju dobre novice.
23 Njega vam bom torej, upam, poslal, takoj ko bom videl, kako bo z menoj.
24 Prepričan pa sem v Gospodu, da bom v kratkem prišel tudi sam.+
25 Vendar pa se mi zdi potrebno, da vam pošljem Epafrodíta,+ svojega brata, sodelavca+ in sovojaka+ ter vašega sla in služabnika za moje potrebe,
26 saj močno hrepeni po tem, da bi vas videl, in je ves potrt zaradi tega, ker ste slišali, da je zbolel.
27 Res je tako zbolel, da bi skoraj umrl, toda Bog se ga je usmilil,+ pa ne samo njega, temveč tudi mene, da me ne bi zadela žalost za žalostjo.
28 Zato ga želim kar najhitreje poslati, da se boste, ko ga boste videli, lahko spet veselili, jaz pa ne bom tako žalosten.
29 Z vsem veseljem mu torej izkažite običajno dobrodošlico+ v Gospodu. In imejte take može v časti,+
30 saj se je zaradi Gospodovega dela zelo približal smrti, ko je svojo dušo izpostavil nevarnosti,+ da bi povsem nadomestil vas, ker vas ni tukaj, da bi mi osebno pomagali.+
Opombe
^ Glej Dodatek 10.
