Hebrejcem 6:1–20
6 Zato se zdaj, ko smo pustili osnovni+ nauk o Kristusu,+ naprezajmo, da bomo dosegli zrelost.+ Ne polagajmo znova temelja,+ k čemur spadajo kesanje od mrtvih del+ in vera v Boga,+
2 nauk o krščevanjih,+ polaganju rok,+ vstajenju mrtvih+ in večni sodbi.+
3 In naprezali se bomo, če bo le Bog dovolil.+
4 Takih namreč, ki so bili nekoč že razsvetljeni+ in so okusili nebeški brezplačni dar,+ takih, ki so prejeli svetega duha+
5 in so okusili+ Božjo dobro besedo ter sile prihajajoče stvarnosti*,+
6 pa so odpadli,+ ni mogoče znova privesti h kesanju,+ saj sami znova pribijajo Božjega Sina na kol* in ga javno sramotijo.+
7 Zemlja, na primer, ki vsrkava dež, ki pogosto pada nanjo, in potem rodi rastline, uporabne tistim, za katere se obdeluje,+ je deležna Božjega blagoslova.
8 Če pa rodi trnje in osat, se zavrže, in grozi ji prekletstvo.+ Na koncu pa je sežgana.+
9 Toda čeprav tako govorimo, ljubljeni, smo glede vas prepričani, da ste na boljšem, da imate to, kar je potrebno za rešitev.
10 Kajti Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena,+ s tem da ste pomagali svetim+ in jim še vedno pomagate.
11 Želimo pa, da bi vsak od vas pokazal enako marljivost in tako ohranil svoje upanje+ povsem gotovo+ vse do konca,+
12 da se ne bi polenili,+ temveč da bi posnemali+ tiste, ki so zaradi vere in potrpežljivosti podedovali obljube.+
13 Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo,+ ni mogel priseči pri nikomer večjem, zato je prisegel+ pri samem sebi,
14 namreč: »Zagotovo te bom blagoslovil in te pomnožil.«+
15 Tako je Abraham, potem ko je potrpežljivo čakal, prejel to obljubo.+
16 Ljudje namreč prisegajo pri tistem, ki je večji,+ in s prisego naredijo konec vsakršnemu prerekanju, saj je prisega zanje pravno jamstvo.+
17 Tako je tudi Bog, ko se je namenil dedičem+ obljube še prepričljiveje dokazati nespremenljivost+ svojega sklepa, svojo besedo podprl s prisego,
18 zato da bi bili mi, ki smo se zatekli v zavetje, po dveh nespremenljivih rečeh, v katerih se Bog ne more zlagati,+ močno spodbujeni, da bi se oprijeli ponujenega nam upanja.+
19 To upanje+ nam je kot sidro za dušo, zanesljivo in trdno, in vodi za zaveso,+
20 kamor je nam v prid vstopil predhodnik,+ Jezus, ki je postal veliki duhovnik na večne čase po Melkízedekovem zgledu.+
