Izaija 1:1–31
1 Videnje+ Izaija,+ Amózovega sina, o Judu in Jeruzalemu, ki ga je imel v dneh Uzíja,+ Jotáma,+ Áhaza+ in Ezekíja,+ Judovih kraljev:+
2 Poslušaj+ nebo in prisluhni zemlja, ker Jehova govori: »Sinove sem vzredil in povzdignil,+ toda oni so se mi uprli.+
3 Bik dobro pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika, Izrael pa me ne pozna,+ moje ljudstvo se ne vede razumno.«+
4 Gorje grešnemu narodu,+ ljudstvu, obteženemu s pregreho, hudodelskemu rodu,+ sinovom, ki ravnajo pogubno!+ Zapustili so Jehova,+ do Svetega Izraelovega so bili nespoštljivi,+ obrnili so mu hrbet.+
5 Kam naj bi še dobili udarce,+ ko se še naprej upirate?+ Vsa glava je bolna in vse srce je slabotno.+
6 Od stopala do glave ni nič zdravega na njem.+ Ureznine, podplutbe in odprte rane – niso očiščene, obvezane niti namazane z oljem.+
7 Vaša dežela je opustošena,+ vaša mesta so požgana z ognjem;+ tujci+ vam požirajo zemljo+ prav pred vašimi očmi, opustošena je, kakor bi jo uničili tujci.+
8 In síonska hči+ je ostala zapuščena kakor senčnica v vinogradu, kakor opazovalnica v nasadu kumar, kakor obkoljeno mesto.+
9 Če nam Jehova nad vojskami ne bi pustil nekaj preživelih,+ bi postali kakor Sódoma in bi bili podobni Gomóri.+
10 Poslušajte Jehovovo besedo,+ samovoljni sódomski+ vladarji!+ Prisluhni postavi našega Boga, gomórsko ljudstvo!
11 »Kaj mi bodo vaše premnoge žrtve?« pravi Jehova. »Sit sem ovnov,+ ki jih darujete kot žgalno daritev,+ in tolšče pitanih živali.+ Krvi+ mladih bikov, mladih ovnov in kozlov+ se ne veselim.+
12 Ko prihajate, da bi videli moje obličje+ – kdo zahteva to od vas, kdo zahteva, da teptate moja dvorišča?+
13 Ne prinašajte mi več ničevih žitnih daritev.+ Kadilo se mi gnusi.+ Vi obhajate mlaje+ in šabate*+ ter sklicujete zborovanja+ – ne prenašam tega, da imate slovesne zbore, obenem pa izkoriščate skrivnostne moči.+
14 Moja duša sovraži vaše mlaje in praznike.+ Postali so mi v breme,+ ne morem jih več prenašati.+
15 Ko iztegujete roke,+ si pred vami zatiskam oči.+ Čeprav izrekate mnogo molitev,+ ne poslušam,+ saj so vaše roke polne krvi.+
16 Umijte se,+ očistite se,+ odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči,+ nehajte delati húdo.+
17 Učite se delati dobro,+ iščite pravico,+ zatiralca spravite v red,+ siroti* izvršujte pravico,+ zavzemajte se za vdovo.«+
18 »Pridite, razčistimo stvari med seboj,« pravi Jehova.+ »Če so vaši grehi kakor škrlat, bodo postali beli kakor sneg;+ če so rdeči kakor karminsko blago, bodo postali kakor volna.
19 Če me boste pripravljeni poslušati, boste jedli dobrine dežele.+
20 Če pa ne boste hoteli+ in se boste upirali, vas bo požrl meč, kajti Jehovova usta so govorila.«+
21 O, kako se je zvesto mesto+ sprevrglo v prostitutko!+ Bilo je polno pravice,+ pravičnost je prebivala v njem,+ zdaj pa morilci.+
22 Tvoje srebro se je spremenilo v žlindro.+ Tvoje pivo je razredčeno z vodo.+
23 Tvoji knezi so trmoglavi in družabniki tatov.+ Vsak od njih ima rad podkupnino+ in se žene za darili.+ Siroti ne izvršujejo pravice in vdovine pravde ne sprejemajo.+
24 Zato takole govori Gospod, Jehova nad vojskami, Mogočni Izraelov:+ »Glej! Rešil se bom svojih nasprotnikov in se maščeval+ nad svojimi sovražniki.+
25 Svojo roko bom obrnil proti tebi; kakor z lugom bom izločil tvojo žlindro in odstranil vso tvojo nečistočo.+
26 Zopet ti bom postavil sodnike kakor nekdaj in svetovalce kakor na začetku.+ Potem se boš imenoval Mesto pravičnosti, Zvesto mesto.+
27 Síon bo odkupljen+ s pravico in njegovi, ki se vračajo, s pravičnostjo.+
28 Uporniki in grešniki bodo hkrati uničeni+ in tisti, ki zapuščajo Jehova, bodo pokončani.+
29 Sram jih bo zaradi mogočnih dreves, po katerih hrepenite;+ sramovali se boste vrtov, ki ste si jih izbrali.+
30 Postali boste kakor veliko drevo, ki mu listje vene,+ in kakor vrt, v katerem ni vode.
31 Krepek mož bo postal predivo+ in njegovo delo iskra; oboje bo hkrati zgorelo in nihče ju ne bo pogasil.«+
