Izaija 10:1–34
10 Gorje tistim, ki izdajajo krivične uredbe,+ in tistim, ki nenehno pišejo odloke, ki prinašajo nadloge,
2 da bi ubogim odrekli možnost tožbe in stiskane med mojim ljudstvom oropali pravice,+ da bi jim bile vdove za plen in bi oplenili sirote*!+
3 Kaj boste naredili ob dnevu obračuna+ in ob pogubi, ki bo prišla od daleč?+ H komu se boste zatekli po pomoč+ in kje boste pustili svojo slavo?+
4 Nič drugega vam ne bo preostalo, kakor da se boste pripogibali med ujetniki in da boste padali med pobitimi.+ Zaradi vsega tega se mu jeza ni polegla, ampak je njegova roka še vedno iztegnjena.+
5 »Glej, Asirec+ je šiba moje jeze;+ palica, ki je v njegovi roki, izvršuje mojo obsodbo!
6 Poslal ga bom nad odpadniški+ narod in mu zapovedal,+ naj gre nad ljudstvo, na katero se srdim, da bi vzel veliko plena, ga izropal in poteptal kakor blato na ulicah.+
7 Čeprav so njegovi nameni drugačni, bo spodbujen to storiti; čeprav ima v srcu drugačne namene, bo koval načrte, ker si njegovo srce želi uničevati,+ želi si iztrebiti mnogo narodov.+
8 Rekel bo: ‚Ali niso moji knezi hkrati tudi kralji?+
9 Ali ni Kálne+ kakor Kárkemiš?+ Ali ni Hamát+ kakor Arpád?+ Ali ni Samaríja+ kakor Damask?+
10 Moja roka je dosegla kraljestva ničevih bogov, v katerih je več izrezljanih podob kakor v Jeruzalemu in Samaríji!+
11 Ali ne bom potem tudi Jeruzalemu in njegovim malikom+ storil tega, kar sem storil Samaríji in njenim ničevim bogovom?‘+
12 In ko bo Jehova končal vse svoje delo na gori Síon in v Jeruzalemu, bom asirskega kralja poklical na odgovor zaradi predrznih del njegovega srca in zaradi ošabnosti njegovih visokih oči.+
13 Dejal je namreč: ‚To bom naredil z močjo svoje roke+ in s svojo modrostjo, ker sem razumen*. Ljudstvom bom odstranil meje+ in oplenil njihove zaklade,+ prebivalce si bom podredil kakor junak.+
14 Moja roka+ bo dosegla bogastvo+ ljudstev kakor gnezdo, in kakor kdo pobere zapuščena jajca, bom jaz pobral vso zemljo. Nihče ne bo zamahnil s svojimi krili, ali odprl svojih ust, ali začivkal.‘«
15 Ali se bo sekira poviševala nad tistega, ki z njo seka? Ali se bo žaga povzdigovala nad tistega, ki z njo žaga? Ali lahko šiba vihti tiste, ki jo dvigajo, in palica vzdiguje tistega, ki ni les?+
16 Zato bo Gospod, Jehova nad vojskami, pošiljal nad njegove* krepke može bolezen, zaradi katere bodo shirali,+ in pod njegovo slavo bo gorelo, kakor bi gorel ogenj.+
17 Izraelova Luč+ bo postala ogenj+ in njegov Sveti bo plamen,+ ki bo vzplamtel in v enem dnevu požrl njegov* plevel in trnje.+
18 Slavo njegovega* gozda in njegovega sadovnjaka bo uničil,+ uničil ji bo tako dušo kot meso, da bo kakor bolnik, ki hira.+
19 V gozdu mu bo ostalo tako malo dreves, da jih bo lahko popisal tudi otrok.+
20 Tistega dne se bo zgodilo, da se preostali v Izraelu+ in preživeli iz Jakobove hiše ne bodo več opirali na tistega, ki jih tepe,+ ampak se bodo zvesto opirali na Jehova, Svetega Izraelovega.+
21 Preostanek se bo vrnil*, Jakobov preostanek, k Mogočnemu Bogu.+
22 Četudi bi bilo tvojega ljudstva, o Izrael, kakor peska ob morju,+ se bo vrnil samo preostanek.+ Pokončanje,+ ki je določeno za tvoje ljudstvo, se bo izlilo v pravičnosti,+
23 ker bo Vrhovni gospod, Jehova nad vojskami, po vsej deželi pokončeval+ in izvrševal to, kar se je trdno odločil.+
24 Zato Vrhovni+ gospod, Jehova nad vojskami, pravi: »Ne boj se, moje ljudstvo, ki prebivaš na Síonu,+ Asirca, ki te je tepel s šibo+ in povzdigoval svojo palico nadte, kakor je to delal Egipt.+
25 Še zelo malo namreč, in obsodba+ bo izvršena. Moja jeza jih bo pokončala.+
26 Jehova nad vojskami bo nad njim zavihtel bič,+ kakor takrat, ko je porazil Madijána pri Orébovi skali;+ njegova palica bo nad morjem,+ vzdignil jo bo, kakor je to storil proti Egiptu.+
27 Tistega dne bo Asirčevo breme padlo s tvojih ramen+ in njegov jarem s tvojega vratu,+ in jarem se bo razlomil+ zaradi olja.«
28 Prišel je nad Ájo,+ šel je skozi Migrón, v Mihmásu+ je odložil svoje stvari.
29 Prebredel je plitvino, v Gébi+ je prenočil. Ráma+ se je tresla, Savlova Gíbea+ je zbežala.
30 Vpij na ves glas, galímska hči!+ Pazi se, Láješa! Tudi ti, nesrečni Anatót!+
31 Madména je zbežala. Prebivalci Gebíma so si poiskali zavetje.
32 Še pred koncem dneva se bo ustavil v Nobu.+ Z roko žuga proti gori síonske hčere, proti jeruzalemskemu hribu.+
33 Glej, Gospod, Jehova nad vojskami, klesti veje z grozovitim truščem.+ Tisti, ki so visoke rasti, bodo posekani in visoki bodo ponižani.+
34 Drevje v goščavi je posekal z železnim orodjem. Mogočni bo podrl libanonska debla.+
Opombe
^ Dobesedno »dečke brez očeta«.
^ Nanaša se na Asirca, omenjenega v 5. in 24. vrstici.
^ Glej opombo k 16. vrstici.
^ Glej opombo k 16. vrstici.
