Izaija 13:1–22
13 Objava proti Babilonu,+ ki jo je Amózov sin+ Izaija videl v videnju:
2 »Na golem hribu vzdignite zbirno znamenje.+ Na ves glas jim kličite, mahajte z roko,+ da bodo vstopili skozi vrata dostojanstvenikov.+
3 Jaz sem dal zapoved svojim izbranim bojevnikom*.+ Svoje junake, ki se silno veselijo, sem poklical, da izlijejo mojo jezo.+
4 Poslušajte! Hrumenje v gorah, kakor hrumenje številnega ljudstva!+ Poslušajte! Vrvež kraljestev, zbranih narodov!+ Jehova nad vojskami zbira vojsko za vojno.+
5 Prihajajo iz daljne dežele,+ s skrajnega konca neba – Jehova in orožje njegove obsodbe – da opustošijo vso zemljo.+
6 Tulite, ker se je približal Jehovov dan!+ Prišel bo kot opustošenje od Vsemogočnega.+
7 Zato bodo vse roke omahnile, srce smrtnega človeka se bo stopilo od strahu.+
8 Ljudje so se vznemirili.+ Grabijo jih krči in porodne bolečine, popadke imajo kakor porodnica.+ Začudeno gledajo drug drugega, obraz jim je oblila rdečica.+
9 Glej! Jehovov dan prihaja, strašen, poln srda in plamteče jeze, da spremeni deželo v grozljiv prizor+ in iz nje iztrebi njene grešnike.+
10 Niti zvezde neba niti njegova ozvezdja*+ ne bodo svetili; sonce bo potemnelo že ob svojem vzhodu in luna ne bo dajala svetlobe.
11 Deželo bom kaznoval za njeno hudobnost+ in hudobne za njihove pregrehe. Zatrl bom ponos prevzetnih in ošabnost tiranov bom ponižal.+
12 Storil bom, da bo smrtni človek redkejši od prečiščenega zlata,+ zemeljski človek redkejši od ofírskega zlata.+
13 Zato bom pretresel nebo.+ Zemlja se bo stresla in premaknila s svojega mesta zaradi srda Jehova nad vojskami+ ob dnevu njegove plamteče jeze.+
14 Tedaj se bodo kakor pregnana gazela in kakor čreda brez pastirja+ obrnili vsak k svojemu ljudstvu in zbežali vsak v svojo deželo.+
15 Vsak, ki ga bodo našli, bo preboden in vsak, ki ga bodo ujeli, bo padel pod mečem.+
16 Otroke jim bodo raztreščili pred njihovimi očmi.+ Hiše jim bodo oplenili in žene posilili.+
17 Proti njim bom obudil Medijce,+ ki se ne menijo za srebro in se ne veselijo zlata.
18 S svojimi loki bodo raztreščili mladeniče.+ Do sadu telesa ne bodo imeli sočutja,+ oko se jim ne bo usmililo sinov.
19 Babilon, okras kraljestev,+ lepota in ponos Kaldejcev,+ bo postal kakor Sódoma in Gomóra,+ ki ju je Bog uničil.
20 Nikoli več ne bo naseljen,+ ne bo ga mogoče najti v nobenem od prihodnjih rodov.+ Arabec ne bo v njem postavil svojega šotora in pastirji ne bodo tja vodili svojih čred, da bi počivale.
21 Tam bodo ležale živali, ki živijo v sušnih krajih, in hiše nekdanjih prebivalcev bodo polne velikih uharic.+ Tam bodo prebivali noji, kozlom podobni demoni* bodo skakali naokrog.+
22 V njegovih utrjenih dvorih bodo zavijali šakali+ in v prekrasnih palačah bodo velike kače. Njegov čas se približuje, dnevi se mu ne bodo podaljšali.«+
Opombe
^ Dobesedno »svojim posvečencem«.
^ Izraz »kozlom podobni demoni« se nanaša bodisi na demone bodisi na živali, ki so ljudi spominjale na demone.
