Izaija 22:1–25
22 Objava o dolini videnja:+ Kaj ti je? Zakaj se je vse tvoje ljudstvo povzpelo na strehe?+
2 Glasno mesto, veselo mesto, bilo si polno hrupa.+ Tvoji, ki so ubiti, niso bili pobiti z mečem niti niso umrli v boju.+
3 Vsi tvoji samovoljni vladarji+ so hkrati pobegnili.+ Ujeli so jih, ne da bi proti njim napeli lok. Vse tvoje, ki so jih našli, so odvedli kot ujetnike,+ čeprav so zbežali daleč stran.
4 Zato sem rekel: »Ne glejte me, ker se bom bridko razjokal.+ Ne trudite se, da bi me potolažili zaradi opustošenja hčere mojega ljudstva.+
5 To je namreč dan zmešnjave,+ teptanja+ in zbeganosti,+ dan Vrhovnega gospoda, Jehova nad vojskami, v dolini videnja. Prišel je tisti, ki ruši obzidje,+ vpitje se vzdiguje proti gori.+
6 Elám+ je na bojni voz, ki ga vlečejo konji, vzel tul za puščice. Kir+ je odkril ščit.
7 Tvoje najlepše nižavje bo polno bojnih vozov, konji bodo stali pri mestnih vratih,
8 odstranjen bo Judov zastor. Ti pa se boš tistega dne oziral proti orožarni+ gozdne hiše.+
9 In videli boste razpoke v obzidju Davidovega mesta, ker jih bo veliko.+ Zbirali boste vodo v spodnji zbiralnik.+
10 Šteli boste jeruzalemske hiše. Podirali boste hiše, da bi utrdili obzidje.+
11 In med dvema zidovoma boste naredili zbiralnik za vodo iz starega zbiralnika.+ Toda Velikega Boga, ki je to storil, ne boste gledali in tistega, ki je to že zdavnaj pripravil, ne boste videli.
12 Tistega dne vas bo Vrhovni+ gospod, Jehova nad vojskami, pozval, da bi jokali+ in žalovali, da bi se obrili in si opasali raševino.+
13 Toda glej, vi se boste veselili in radovali, pobijali boste govedo in klali ovce, jedli meso in pili vino+ ter govorili: ‚Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.‘«+
14 Jehova nad vojskami je mojim ušesom razodel:+ »‚Ta vaša pregreha ne bo poravnana,+ dokler ne umrete,‘+ govori Vrhovni gospod, Jehova nad vojskami.«
15 Vrhovni gospod, Jehova nad vojskami, je rekel: »Pojdi, stopi k tistemu oskrbniku, k Šébnu,+ upravitelju hiše,+ in mu reci:
16 ‚Kaj imaš tukaj in koga imaš tukaj, da si si tu izklesal grob?‘+ Na višavi si izklesava grob, v skalo si vsekava prebivališče.
17 ‚Glej! Jehova te bo vrgel dol, o človek, silovito te bo zagnal in zgrabil.
18 Čvrsto te bo zvil in te kakor žogo vrgel v prostrano deželo. Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave v sramoto hiši tvojega gospodarja.
19 Odstranil te bom s tvojega položaja, vržen boš iz svoje službe.+
20 Tistega dne bom poklical svojega služabnika+ Eljakíma,+ Hilkíjevega sina.+
21 Nadel mu bom tvojo haljo in ga opasal s tvojim pasom.+ Tvoje gospostvo bom dal v njegove roke, in postal bo oče prebivalcem Jeruzalema in Judovi hiši.+
22 Na ramo mu bom dal ključ+ Davidove hiše: ko bo on odprl, ne bo nihče zaprl, in ko bo on zaprl, ne bo nihče odprl.+
23 Kakor klin+ ga bom zabil na trdno mesto, in postal bo prestol slave hiši svojega očeta.+
24 Nanj bodo obesili vso slavo hiše njegovega očeta: potomce in mladike, namreč vse majhne posode, sklede in velike vrče.
25 Tistega dne,‘ govori Jehova nad vojskami, ‚bo klin,+ ki je zabit na trdno mesto, odstranjen,+ posekan bo in bo padel. In breme, ki visi na njem, bo padlo ter se razbilo, ker je tako govoril Jehova.‘«+
