Izaija 24:1–23
24 Glej! Jehova prazni deželo in jo pustoši,+ popačil je njeno obličje+ in razkropil njene prebivalce.+
2 Enako se bo godilo ljudstvu in duhovniku, enako služabniku in njegovemu gospodarju, enako dekli in njeni gospodarici, enako kupcu in prodajalcu, enako posojevalcu in tistemu, ki si izposoja, enako tistemu, ki sprejema obresti, in tistemu, ki plačuje obresti.+
3 Dežela bo izpraznjena in izropana,+ ker je tako govoril Jehova.+
4 Dežela žaluje+ in vene. Rodovitna tla se sušijo in venejo. Dostojanstveniki ljudstva* slabijo.+
5 Dežela je omadeževana zaradi svojih prebivalcev,+ ker so prezirali zakone,+ spreminjali uredbe,+ prelomili trajno zavezo.+
6 Zato prekletstvo požira deželo+ in njeni prebivalci nosijo krivdo. Zato se je zmanjšalo število tistih, ki prebivajo v deželi, ostala je le peščica ljudi.+
7 Mlado vino žaluje, trta se suši,+ vsi, ki so bili veselega srca, vzdihujejo.+
8 Konec je veselja tamburinov, utihnili so glasovi tistih, ki veselo vzklikajo, konec je veselja harfe.+
9 Med pitjem vina se ne sliši pesem, opojna pijača je postala grenka tistim, ki jo pijejo.
10 Zapuščeno mesto je porušeno;+ v nobeno hišo ni več mogoče vstopiti.
11 Po ulicah se sliši vpitje, ker ni vina. Vse radovanje je minilo, veselje je izginilo iz dežele.+
12 V mestu vladajo grozljive razmere; mestna vrata so razbita, ostal je le kup ruševin.+
13 Tedaj bo sredi dežele, med ljudstvi, tako, kakor je ob otresanju oljke,+ kakor ob paberkovanju po končani trgatvi.+
14 Povzdignili bodo glas, veselo bodo vriskali. Zaradi Jehovove vzvišenosti bodo na ves glas vpili z morja.+
15 Zato bodo na področju svetlobe*+ slavili Jehova,+ na morskih otokih bodo slavili ime Jehova,+ Izraelovega Boga.
16 Od skrajnega konca dežele slišimo petje:+ »Krasota Pravičnemu!«+
Toda jaz govorim: »Hiram,+ hiram! Gorje mi! Zvijačneži ravnajo zvijačno.+ Zvijačneži v svoji zvijačnosti ravnajo zvijačno.«+
17 Čakajo te strah, jama in past, o prebivalec dežele.+
18 Kdor bo bežal pred glasom grozote, bo padel v jamo, in kdor bo prilezel iz jame, se bo ujel v past.+ Odprle se bodo zapornice na višavah+ in stresli se bodo temelji dežele.+
19 Dežela se je razpočila, dežela se je stresla, dežela se opoteka.+
20 Dežela se opoteka kakor pijanec in se maje kakor opazovalnica.+ Njen prestopek jo je obtežil,+ zato bo padla in se ne bo več pobrala.+
21 Tistega dne bo Jehova izvršil obsodbo nad vojsko višave na višavi in nad zemeljskimi kralji na zemlji.+
22 Zbrani bodo, kakor zbirajo ujetnike v jamo,+ zaprti bodo v temnico;+ in po mnogih dneh bodo kaznovani.+
23 Polno luno je sram in žareče sonce se sramuje,+ ker je Jehova nad vojskami v svoji slavi zakraljeval+ na gori Síon+ in v Jeruzalemu in pred svojimi starešinami.+
Opombe
^ Dobesedno »ljudstva dežele«.
^ Izraz »na področju svetlobe« se očitno nanaša na vzhodno področje oziroma obzorje.
