Izaija 30:1–33

30  »Gorje trdovratnim sinovom,«+ govori Jehova, »ki radi izvršujejo načrte, toda ne mojih,+ in sklepajo zavezo z izlivanjem pitne daritve, toda ne po mojem duhu, s čimer kopičijo greh na greh!+  Gorje tistim, ki se odpravljajo dol v Egipt+ in ne iščejo nasvetov iz mojih ust,+ ki se želijo zateči v faraonovo utrdbo in poiskati zatočišče v egiptovski senci!+  Faraonova utrdba vam bo v sramoto,+ zatočišče v egiptovski senci vam bo v ponižanje.+  Knezi so v Zóanu,+ sli so prispeli v Hanés.  Vsi se bodo sramovali ljudstva, ki jim ne bo koristilo, ki jim ne bo v pomoč niti v korist, ampak le v sramoto in posmeh.«+  Objava proti živalim na jugu:+ Skozi deželo stiske+ in težkih razmer, leva in rjovečega leoparda, gada in bliskovite strupenjače+ nosijo na hrbtih oslov svoje bogastvo in na grbah kamel+ svoje imetje. Toda ljudstvo od teh stvari ne bo imelo koristi.  Egipčani ne morejo pomagati, njihova pomoč je ničeva.+ Zato ga imenujem: »Ráhab,+ ki samo mirno sedi.«  »Sedaj pa pojdi, napiši to na ploščo pred njimi in zapiši v knjigo,+ da bo ostalo za prihodnji čas, v pričevanje na vekomaj.+  To je namreč uporno ljudstvo,+ lažnivi sinovi,+ sinovi, ki nočejo poslušati Jehovove postave,+ 10  ki vidcem govorijo ‚Ne glejte!‘ in tistim, ki imajo videnja, ‚Ne prerokujte nam resnice!+ Govorite nam dobrikave besede, prerokujte nam varljive reči.+ 11  Zapustite pot, skrenite s steze.+ Umaknite nam izpred oči Svetega Izraelovega.‘«+ 12  Zato Sveti Izraelov govori takole: »Ker zavračate to besedo,+ zatekate pa se h goljufiji in prekanjenosti ter se opirate nanju,+ 13  vam bo ta pregreha kakor razpoka v zidu, ki bo zdaj zdaj padel, kakor izboklina na visokem zidu,+ ki se lahko nenadoma, v trenutku zruši.+ 14  Razbit bo, kakor se razbije velik lončarski vrč,+ ki ga ni nikomur žal in se razleti na koščke, tako da med črepinjami ni mogoče najti niti enega koščka, s katerim bi lahko kdo prenesel ogenj iz ognjišča ali zajel vodo iz močvirja.«+ 15  Vrhovni gospod Jehova, Sveti Izraelov,+ je namreč rekel: »Če se boste vrnili in mirovali, boste rešeni. Ne vznemirjajte se, ohranite zaupanje – v tem bo vaša moč.«+ Toda niste hoteli.+ 16  Rekli ste: »Ne, ampak na konjih bomo zbežali!«+ Zato boste bežali. »Na hitrih konjih bomo jezdili!«+ Zato bodo tisti, ki vas bodo preganjali, hitri.+ 17  Tisoč vas bo trepetalo zaradi grožnje enega+ in zaradi grožnje petih boste bežali, dokler vas ne bo ostalo toliko, da boste kakor steber na vrhu gore in kakor zbirno znamenje na hribu.+ 18  Zato bo Jehova čakal, da bi se vas usmilil,+ vstal bo, da bi vam izkazal usmiljenje.+ Jehova je namreč Bog, ki sodi pravično.+ Srečni+ vsi, ki ga čakajo.+ 19  Ko bo síonsko ljudstvo+ prebivalo v Jeruzalemu,+ ne boš več jokal.+ Ko bo zaslišal tvoje vpitje, se te bo usmilil, takoj ko ga bo slišal, ti bo odgovoril.+ 20  Jehova vam bo dajal jesti stisko kakor kruh in piti zatiranje kakor vodo,+ toda vaš Veliki poučevalec se ne bo več skrival, ampak bodo vaše oči videle Velikega poučevalca.+ 21  In če bi se zgodilo, da bi skrenili na desno ali na levo,+ boste za seboj zaslišali besedo: »Ta je tista pot.+ Hodite po njej.« 22  Onečastili boste srebrno prevleko svojih izrezljanih podob+ in zlato, ki pokriva vaše ulite+ kipe.+ Pometali jih boste stran.+ Kakor ženska, ki ima menstruacijo, jim boste dejali: »Umazanija!«+ 23  On pa bo dajal dežja za vaše seme, s katerim sejete tla,+ in bo storil, da bo zemlja rojevala kruh, ki bo hranljiv in nasiten.+ Tistega dne se bo vaša živina pasla na prostranem pašniku.+ 24  Govedo in osli, ki obdelujejo zemljo, bodo jedli s kislico začinjeno krmo, ki je bila prevejana* z velnico+ in vilami. 25  Na vsaki visoki gori in na vsakem vzvišenem hribu bodo potoki,+ vodni jarki – ob dnevu velikega pomora, ko bodo padali stolpi.+ 26  Svetloba polne lune bo kakor svetloba žarečega sonca, svetloba sonca pa bo sedemkrat močnejša,+ bo kakor svetloba sedmih dni – ob dnevu, ko bo Jehova obvezal zlom+ svojega ljudstva in ozdravil+ hudo rano od udarca, ki mu ga je zadal. 27  Glej! Jehovovo ime prihaja od daleč, v plamteči jezi+ in z gostimi oblaki. Njegove ustnice so polne obsodbe, njegov jezik je kakor požirajoč ogenj.+ 28  Njegov duh je kakor poplavljajoč hudournik, ki sega vse do vratu,+ da bi narode presejal skozi sito+ ničvrednosti in ljudstvom v čeljusti namestil uzdo,+ da bodo tavali.+ 29  Vi pa boste peli pesem+ kakor v noči, ko obhajate sveti praznik,+ in srce vam bo igralo od veselja, kakor igra tistemu, ki gre s piščaljo+ na Jehovovo goro,+ k Izraelovi Skali.+ 30  Jehova bo storil, da bodo ljudje slišali njegov veličastni glas+ in da bodo videli njegovo spuščajočo se roko,+ ko bo prišel z veliko jezo+ in plamenom požirajočega ognja,+ s hudim nalivom, nevihto+ in točo.+ 31  Zaradi Jehovovega glasu se bo Asirija tresla od strahu;+ udaril jo bo s šibo.+ 32  Vsakič, ko bo Jehova zamahnil s svojo šibo in tako kaznoval Asirijo, se bodo zaslišali tamburini in harfe.+ V boju proti njej bo vihtel orožje.+ 33  Njen Tófet*+ je že pripravljen, pripravljen je za samega kralja.+ Grmada je visoko naložena. Ogenj je velik, lesa je v izobilju. Jehovov dih bo, kakor žveplen hudournik, zažgal Tófet.+

Opombe

»Vejati« pomeni »odstranjevati pleve iz žita«.
»Tófet« je tu rabljen figurativno kot kraj, kjer gori ogenj, zaradi česar predstavlja uničenje. Glej 2Kr 23:10.