Izaija 31:1–9
31 Gorje tistim, ki gredo dol v Egipt po pomoč,+ tistim, ki se zanašajo na konje+ in ki zaupajo bojnim vozovom,+ ker jih je veliko, in v konje, ker so zelo močni, ne ozirajo pa se k Svetemu Izraelovemu in ne iščejo Jehova.+
2 Tudi on je moder+ in bo prinesel nesrečo,+ svojih besed ne bo preklical.+ Vzdignil se bo zoper hišo hudodelcev+ in zoper pomoč, ki jo iščejo tisti, ki delajo húdo.+
3 Egipčani so ljudje,+ ne pa Bog, njihovi konji so meso,+ ne pa duh. Ko bo Jehova iztegnil svojo roko, se bo tisti, ki pomaga, spotaknil in tisti, ki pomoč prejema, bo padel+ – oba bosta hkrati pokončana.
4 Jehova mi je rekel: »Tako kakor lev, kakor mladi lev, rjove+ nad svojim plenom, kadar se zoper njega skliče cela množica pastirjev, in se ne prestraši njihovega vpitja ter se ne umakne zaradi njihovega hrupa, tako bo tudi Jehova nad vojskami prišel dol, da bi se bojeval za goro Síon in njen hrib.+
5 Kakor ptice letajo nad svojimi mladiči, tako bo Jehova nad vojskami branil Jeruzalem.+ Branil ga bo in rešil.+ Prizanesel mu bo in ga osvobodil.«
6 »Izraelovi sinovi, vrnite se+ k Tistemu, ki se mu tako zelo upirate.+
7 Tistega dne bo namreč vsak zavrgel svoje ničvredne bogove iz srebra in svoje ničeve bogove iz zlata,+ ki so jih vam v greh naredile vaše roke.+
8 Asirec bo padel pod mečem, toda ne človeškim, požrl ga bo meč, toda ne človeški.+ Bežal bo pred mečem in njegovi mladeniči bodo morali opravljati suženjsko delo.
9 Njegova skala bo od silnega strahu izginila in njegovi knezi bodo zaradi zbirnega znamenja+ prestrašeni,« govori Jehova, ki ima svojo luč na Síonu in svojo peč+ v Jeruzalemu.
