Izaija 38:1–22
38 V tistih dneh je Ezekíja na smrt zbolel.+ Zato je k njemu prišel prerok Izaija,+ Amózov sin, in mu dejal: »Takole govori Jehova: ‚Svojemu dvoru zapovej vse potrebno,+ ker boš umrl, ne boš preživel.‘«+
2 Tedaj se je Ezekíja z obrazom obrnil proti steni+ in molil k Jehovu:+
3 »Rotim te, Jehova, spomni se,+ prosim, kako sem zvesto hodil+ pred teboj z nerazdeljenim srcem+ in delal, kar je bilo dobro v tvojih očeh.« In Ezekíja je silno jokal.+
4 Zatem je Izaija od Jehova prejel naslednjo besedo:+
5 »Pojdi in reci Ezekíju: ‚Takole govori Jehova, Bog tvojega praočeta Davida:+ »Slišal sem tvojo molitev+ in videl tvoje solze.+ Glej, tvojim dnem bom dodal petnajst let.+
6 Tebe in to mesto bom rešil iz roke asirskega kralja, in branil bom to mesto.+
7 To pa je znamenje zate od Jehova, da bo Jehova izpolnil to besedo, ki jo je govoril:+
8 Glej, storil bom, da se bo senca, ki jo sonce meče+ na Áhazove stopnice, vrnila za deset stopnic nazaj.«‘«+ In senca se je vrnila za deset stopnic nazaj po stopnicah, po katerih se je bila spustila.+
9 Besede, ki jih je zapisal Judov kralj Ezekíja, ko je zbolel+ in zopet ozdravel.+
10 Rekel sem: »Sredi svojih dni bom vstopil skozi vrata+ šeóla*.Prikrajšan bom za preostanek+ svojih let.«
11 Dejal sem: »Ne bom videl Jaha*, Jaha v deželi živih.+Ne bom več gledal ljudi – skupaj bom s tistimi, ki prebivajo v deželi smrti.
12 Moj dom so izruvali+ in odnesli proč kakor pastirski šotor.Svoje življenje sem zvil kakor tkalec,odrezan+ sem od niti tkalske osnove.Od jutra do večera me izročaš nadlogi.+
13 Do jutra sem se pomiril.+Vse moje kosti drobi kakor lev.+Od jutra do večera me izročaš nadlogi.+
14 Čivkam kakor čivkata hudournik in dlakavec,+grulim kakor golobica.+Oči so mi oslabele od gledanja kvišku:+‚O Jehova, v stiski sem. Zavzemi se zame.‘+
15 Kaj naj še rečem in kaj mi bo on rekel?+Kar je rekel, je tudi storil.+Vsa leta bom ponižno hodil v bridkosti svoje duše.+
16 ‚O Jehova, ljudje živijo zaradi tvojih besed; moj duh, tako kakor duh vseh drugih ljudi, živi zaradi tvojih dejanj.+Ozdravil me boš in me ohranil pri življenju.+
17 Glej! Namesto miru sem imel bridkost, sámo bridkost.+Moja duša se ti je prikupila in si jo obvaroval pred jamo razpadanja.+Vse moje grehe si vrgel za svoj hrbet.+
18 Šeól te namreč ne more slaviti,+ smrt te ne more hvaliti.+Tisti, ki odhajajo v jamo, ne morejo upati na tvojo zvestobo.+
19 Živ človek, samo živ človek te lahko slavi,+kakor te jaz danes.+Oče lahko svoje sinove poučuje+ o tvoji zvestobi.
20 O Jehova, pridi in me reši,+ in na strunska glasbila bomo igrali moje izbrane skladbe+vse dni svojega življenja v Jehovovi hiši.‘«+
21 In Izaija je rekel: »Vzamejo naj kolač iz stisnjenih suhih smokev in ga položijo na tvor,+ da bo ozdravel.«+
22 Ezekíja pa je medtem vprašal: »Kaj je znamenje, da bom šel gor v Jehovovo hišo?«+
