Izaija 40:1–31
40 »Tolažite, tolažite moje ljudstvo,« govori vaš Bog.+
2 »Govorite Jeruzalemu na srce+ in mu kličite, da je njegovega prisilnega dela konec,+ da je njegova pregreha poplačana.+ Iz Jehovove roke je namreč prejel polno mero za vse svoje grehe.«+
3 Poslušajte! V pustinji nekdo vpije:+ »Pripravite pot Jehovu!+ Našemu Bogu poravnajte cesto skozi sušno ravnico.+
4 Vsaka dolina naj se dvigne,+ vsaka gora in vsak hrib pa naj se zniža.+ Gričevnat svet naj se izravna, neravna tla naj se spremenijo v ravnino*.+
5 Jehovova slava se bo razodela+ in videli jo bodo vsi ljudje,+ kajti Jehovova usta so govorila.«+
6 Poslušaj! Nekdo govori: »Oznani!«+ In drugi odvrne: »Kaj naj oznanim?«
»Vsi ljudje so trava in vsa njihova srčna dobrotljivost* je kakor cvet na polju.+
7 Trava se posuši in cvet uvene,+ ko Jehovov duh pihne vanju.+ Zares, ljudje so trava.+
8 Trava se posuši in cvet uvene,+ toda beseda našega Boga ostane na veke.«+
9 Povzpni se na visoko goro,+ ti*, ki prinašaš dobro novico Síonu.+ Močno povzdigni svoj glas, ti, ki prinašaš dobro novico Jeruzalemu.+ Povzdigni ga. Ne boj se.+ Judovim mestom reci: »Tukaj je vaš Bog!«+
10 Glej! Vrhovni gospod Jehova bo prišel z močjo in njegova roka bo vladala zanj.+ Glej! Nagrada je pri njem,+ plačilo, ki ga bo podelil, je pred njim.+
11 Kakor pastir bo pasel svojo čredo.+ Jagnjeta bo zbiral s svojo roko,+ nosil jih bo v svojem naročju.+ Doječe bo previdno vodil.+
12 Kdo je s svojim prgiščem izmeril vode,+ kdo je s pednjem premeril nebo+ in z merico zajel zemeljski prah?+ Kdo je stehtal gore in s tehtnico določil težo hribov?
13 Kdo je izmeril Jehovovega duha? Kdo mu lahko svetuje in ga o čemer koli pouči?+
14 S kom se je posvetoval in kdo ga je poučil? Kdo ga uči o poti pravice in kdo mu pomaga do spoznanja?+ Kdo ga usmerja na pot razumnosti*?+
15 Glej! Narodi so kakor kapljica v vedru, zanj so kakor prah na tehtnici.+ Glej! Otoke+ dviguje kakor droben prah.
16 Niti Libanon nima dovolj drv za ogenj, njegovih živali+ ni dovolj za žgalno daritev.+
17 Vsi narodi so pred njim, kakor da ne bi obstajali,+ zanj so kakor nič, kakor nekaj nestvarnega.+
18 S kom lahko primerjate Boga+ in s kakšno podobo ga lahko predstavite?+
19 Rokodelec podobo ulije,+ zlatar pa jo prevleče z zlatom+ in skuje srebrne verižice.+
20 Človek izbere za prispevek drevo, ki ni trhlo,+ potem pa poišče spretnega rokodelca, da mu naredi rezano podobo,+ ki se ne bo majala.+
21 Ali ne veste? Ali ne slišite? Ali vam ni bilo povedano že od začetka? Ali ne razumete dokazov, ki obstajajo že vse od takrat, ko so bili postavljeni temelji zemlje?+
22 Bog prebiva nad zemeljsko kroglo,+ katere prebivalci so kakor kobilice. Nebo razprostira kakor tančico, razpenja ga kakor šotor za prebivanje.+
23 Oblastnikom odvzema moč in zemeljske sodnike spreminja v nič.+
24 Plitvo so zasajeni, plitvo so posejani, njihov štor se stežka ukorenini v zemlji.+ Ko kdo le pihne vanje, se posušijo,+ vihar jih odnese kakor slamo.+
25 »S kom me lahko primerjate, kdo mi je enak?« govori Sveti.+
26 »Povzdignite svoje oči kvišku in glejte. Kdo je ustvaril vse te zvezde?+ On, ki jih vodi kakor vojsko po njihovem številu in jih vse kliče po imenu.+ Zaradi obilja njegove energije+ in zaradi njegove silne moči niti ena ne manjka.
27 Zakaj praviš, Jakob, zakaj govoriš, Izrael, ‚Moja pot je skrita pred Jehovom,+ Bogu ni mar za pravico, ki naj bi mi bila izkazana‘?+
28 Ali ne veš? Ali nisi slišal?+ Jehova, ki je ustvaril skrajne konce zemlje, je večni Bog.+ On se ne utrudi in ne opeša.+ Njegove razumnosti se ne da preiskati.+
29 Utrujenemu vliva moč,+ onemoglemu daje obilo moči.+
30 Dečki se utrujajo in pešajo, mladeniči se spotikajo,
31 toda tisti, ki opirajo svoje upanje+ na Jehova, dobivajo nove moči.+ Dvigajo se, kakor bi imeli orlje peruti.+ Tečejo, pa ne opešajo, hodijo, pa se ne utrudijo.«+
