Izaija 41:1–29
41 »Molčite in me poslušajte, otoki!+ Naj si narodi+ obnovijo moči. Naj pristopijo+ in nato spregovorijo. Zberimo se k sodbi.+
2 Kdo je obudil tistega, ki prihaja z vzhoda?+ Kdo ga je v pravičnosti poklical k svojim nogam, da bi mu izročil narode in mu dal oblast, da si podredi kralje?+ Kdo jih je kakor prah izročil njegovemu meču, tako da jih njegov lok raznaša naokoli kakor slamo?+
3 Kdo jih je preganjal in s svojimi nogami mirno šel po poti, po kateri ni prišel?
4 Kdo je vse to storil+ in naredil? Kdo že od začetkov poziva rodove?+
Jaz, Jehova, ki sem prvi+ in bom tudi takrat, ko se bodo pojavili zadnji, še vedno enak.«+
5 Otoki+ so to videli in se prestrašili. Skrajni konci zemlje so vztrepetali.+ Zbrali so se skupaj in pristopili.
6 Vsak pomaga svojemu bližnjemu in govori svojemu bratu: »Bodi močan.«+
7 Rokodelec spodbuja zlatarja+ in tisti, ki s kladivom gladi kovino, spodbuja tistega, ki kuje na nakovalu, ter mu glede spoja pravi: »Dobro je.« Zatem kip pribijejo z žeblji, da se ne bi premaknil.+
8 »Toda ti, Izrael, si moj služabnik,+ ti, Jakob, si moj izbranec,+ potomstvo mojega prijatelja Abrahama.+
9 Tebe sem vzel s skrajnih koncev zemlje,+ poklical sem te iz najbolj oddaljenih krajev.+ Rekel sem ti: ‚Ti si moj služabnik.+ Izbral sem te+ in te nisem zavrgel.+
10 Ne boj se, saj sem s teboj.+ Ne oziraj se plaho naokrog, saj sem jaz tvoj Bog.+ Okrepil te bom+ in ti pomagal.+ Podpiral te bom s svojo desnico+ pravičnosti.‘+
11 Glej! Vsi, ki se srdijo nate, bodo osramočeni in ponižani.+ Tisti, ki se prepirajo s teboj, bodo izginili in bodo pokončani.+
12 Tiste, ki se bojujejo proti tebi, boš iskal, toda ne boš jih našel.+ Tisti, ki se vojskujejo proti tebi, bodo izginili, tako bo, kakor da ne bi nikoli obstajali.+
13 Kajti jaz, Jehova, tvoj Bog, te držim za desnico+ in ti govorim: ‚Ne boj se.+ Jaz ti bom pomagal.‘+
14 Ne boj se Jakob, črviček,+ izraelsko ljudstvo.+ Jaz ti bom pomagal,« govori Jehova, tvoj odkupitelj,+ Sveti Izraelov.
15 »Glej, storil bom, da boš kakor mlatilne sani,+ kakor nova mlatilna priprava z dvoreznimi zobmi. Mlatil boš gore in jih drobil, hribe boš spreminjal v pleve.+
16 Vejal*+ jih boš in veter jih bo odnesel,+ vihar jih bo raznesel.+ Ti pa se boš veselil v Jehovu,+ hvalil se boš s Svetim Izraelovim.«+
17 »Ubogi in revni iščejo vodo,+ vendar je ni. Od žeje+ se jim je osušil jezik.+ Jaz, Jehova, jih bom uslišal.+ Jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil.+
18 Na golih hribih bom odprl reke in sredi dolin* studence.+ Pustinjo bom spremenil v močvirje, sušno deželo v vodne izvire.+
19 V pustinji bom zasadil cedro, akacijo, mirto in drevo, ki daje olje.+ V sušni ravnici bom hkrati posadil brinovo drevo, jêsen in cipreso,+
20 da bo vse ljudstvo videlo in spoznalo, imelo v mislih in uvidelo, da je to storila Jehovova roka, da je to ustvaril Sveti Izraelov.«+
21 »Pridite sem s svojo pravdo,«+ govori Jehova. »Predstavite svoje dokaze,«+ govori Jakobov kralj.+
22 »Predstavite jih in nam povejte, kaj se bo zgodilo. Povejte nam, kaj je bilo najprej, da bomo o tem skrbno razmislili in spoznali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ali pa nam povejte kaj o prihodnjih rečeh.+
23 Povejte, kaj se bo zgodilo kasneje, da bomo vedeli, da ste bogovi.+ Storite kaj dobrega ali hudega, da bomo vsi to gledali in videli.+
24 Glejte! Vi ste nič in vaše delo je ničevo.+ Gnusen je vsak, ki vas izbere.+
25 Obudil sem nekoga na severu, in bo prišel.+ Z vzhoda+ bo klical moje ime. Oblastnike bo poteptal, kakor da so glina,+ tako kakor lončar tepta vlažno glino.
26 Kdo je povedal kaj od začetka, da bi mi vedeli, ali iz preteklih časov, da bi lahko rekli ‚Prav ima‘?+ Res, nikogar ni, ki bi to povedal. Nikogar ni, ki bi to oznanil. Nikogar ni, ki bi slišal vaše besede.«+
27 Jaz sem prvi, jaz govorim Síonu: »Glej, tu so!«+ In Jeruzalemu bom poslal glasnika dobre novice.+
28 Gledal sem, vendar ni bilo nikogar. Med njimi ni bilo nobenega svetovalca.+ Spraševal sem jih in čakal odgovor.
29 Glej! Vsi ti so nič. Njihova dela so ničeva. Njihove ulite podobe so kakor veter, nekaj nestvarnega.+
