Izaija 42:1–25
42 Glej! Moj služabnik,+ ki ga podpiram,+ moj izbranec,+ ki je moji duši v veselje!+ Vanj sem dal svojega duha.+ On bo narodom prinesel pravico.+
2 Ne bo vpil ne povzdigoval svojega glasu, njegov glas se ne bo slišal na ulici.+
3 Nalomljenega trsta ne bo zlomil+ in tlečega lanenega stenja ne bo ugasnil. V svoji resnicoljubnosti bo prinesel pravico.+
4 Ne bo opešal in se ne bo zlomil, dokler na zemlji ne vzpostavi pravice.+ Otoki bodo čakali na njegov zakon.*+
5 Pravi Bog, Jehova, ki je ustvaril nebo+ in ga razpel,+ ki je razprostrl zemljo+ z njenim pridelkom vred,+ On, ki daje dih+ ljudem na njej+ in duha tistim, ki hodijo po njej, pravi takole:+
6 »Jaz, Jehova, sem te poklical v pravičnosti+ in te prijel za roko.+ Varoval te bom in te postavil za zavezo ljudstvu,+ za luč narodom,+
7 da boš odprl oči slepim,+ da boš iz temnice izpeljal ujetnike,+ iz ječe tiste, ki sedijo v temi.+
8 Jaz sem Jehova, to je moje ime.+ Svoje slave ne bom dal drugemu,+ ne svoje hvale+ izrezljanim podobam.+
9 Glej, prejšnje reči so se izpolnile,+ zdaj pa vam naznanjam nove. Preden se bodo pojavile, vam jih oznanjam.«+
10 Vi, ki živite od morja+ in vsega, kar je v njem, otoki in vi, ki živite na njih,+ pojte Jehovu novo pesem,+ hvalnico s skrajnih koncev zemlje.+
11 Naj povzdignejo svoj glas pustinja+ in njena mesta, naselja, v katerih prebivajo Kedárci.+ Prebivalci skalnatih krajev+ naj vriskajo od veselja. Z vrhov gora naj ljudje glasno vzklikajo.
12 Jehovu naj dajejo slavo,+ na otokih naj mu izrekajo hvalo.+
13 Jehova bo izšel kakor junak.+ Razvnel bo svojo gorečnost kakor bojevnik.+ Zavpil bo, zagnal bo bojni krik,+ močnejši bo od svojih sovražnikov.+
14 »Dolgo sem molčal+ in nisem nič govoril,+ obvladoval sem se.+ Zdaj pa bom kakor porodnica ječal, sopihal in vzdihoval.+
15 Opustošil+ bom gore in hribe, posušil bom vse njihovo rastlinje. Reke bom spremenil v otoke, osušil bom močvirja.+
16 Storil bom, da bodo slepi hodili po poti, ki je ne poznajo,+ storil bom, da bodo stopali po neznani cesti.+ Temo pred njimi bom spremenil v svetlobo,+ neravna tla v ravnino.+ Vse to bom storil zanje, ne bom jih zapustil.«+
17 Tisti, ki se zanašajo na rezane podobe, tisti, ki ulitim podobam govorijo »Vi ste naši bogovi«, se bodo umaknili in se zelo sramovali.+
18 Vi glušci, poslušajte, in vi slepci, pozorno poglejte!+
19 Kdo je slep, če ne moj služabnik, in kdo je gluh kakor moj sel, ki sem ga poslal? Kdo je slep kakor tisti, ki je nagrajen, kdo je slep kakor Jehovov služabnik?+
20 Videl si mnogo reči, vendar se nisi zmenil zanje.+ Ušesa si imel odprta, vendar nisi poslušal.+
21 Jehovu je bilo zaradi njegove pravičnosti+ v veselje poveličati in povišati postavo.+
22 Toda to ljudstvo je izropano+ in oplenjeno, vsi so ujeti v jamah in skriti v ječah.+ Postali so plen, vendar ni nikogar, ki bi jih rešil,+ postali so rop, vendar ni nikogar, ki bi rekel: »Daj nazaj!«
23 Kdo izmed vas bo prisluhnil temu? Kdo bo pozoren in bo poslušal za poznejše čase?+
24 Kdo je Jakoba izročil plenjenju in Izraela roparjem? Ali ne Jehova, zoper katerega so grešili, po čigar poteh niso hoteli hoditi in čigar postave niso poslušali?+
25 Zato je na Izraela izlival svoj srd, svojo jezo in vojne strahote.+ Plameni so ga požirali z vseh strani,+ vendar se za to ni zmenil,+ pritiskali so nanj, vendar si tega ni vzel k srcu.+
