Izaija 46:1–13
46 Bel+ se je priklonil,+ Nebó se je pripognil. Maliki,+ s katerimi sta upodobljena, so postali tovor za divje živali in živino, kosi prtljage, breme za utrujene živali.
2 Pripognila se bosta, oba se bosta priklonila. Ne moreta rešiti+ bremena; njuna duša bo odšla v ujetništvo.+
3 »Poslušajte me, Jakobova hiša, in vsi vi, ki ste ostali od Izraelove hiše,+ ki vas nosim že od rojstva, ki vas nosim že od materinega telesa.+
4 Ko se boste postarali, bom jaz še vedno enak,+ in ko boste posiveli, vas bom jaz še vedno podpiral.+ Izvršil bom svoj namen+ – nosil vas bom, podpiral in reševal.+
5 S kom me boste primerjali,+ enačili ali vzporejali, da bi pokazali, da sva si podobna?+
6 Nekateri iztresajo zlato iz mošnje in tehtajo srebro na tehtnici. Najamejo zlatarja, da jim iz tega naredi boga,+ pred katerim nato padajo na kolena in se mu priklanjajo.+
7 Prenašajo ga na ramenih,+ nosijo ga in postavijo na njegovo mesto, da bi tam stal.+ S svojega mesta se ne premakne. Vpijejo k njemu, vendar ne odgovarja, nikogar ne reši iz njegove stiske.+
8 Spomnite se tega in se opogumite, vzemite si to k srcu,+ prestopniki!+
9 Spomnite se davnih začetkov,+ da sem jaz Bog+ in da ni drugega Boga,+ ni ga, ki bi mi bil podoben.+
10 Jaz že od začetka oznanjam konec+ in od davnih časov to, kar se še ni zgodilo.+ Jaz govorim: ‚Moj namen se bo uresničil+ in storil bom vse, kar me veseli.‘+
11 Z vzhoda kličem ptico roparico,+ iz daljne dežele človeka, ki bo uresničil moj namen.+ Govoril sem in bom to tudi naredil.+ Kar sem se namenil, bom tudi storil.+
12 Poslušajte me, vi, ki ste zakrknjenega srca,+ vi, ki ste daleč od pravičnosti!+
13 Približal sem svojo pravičnost,+ ni daleč,+ in moja rešitev ne bo zakasnila.+ Na Síonu bom dal rešitev, Izraelu bom dal svojo lepoto.«+
