Izaija 47:1–15
47 Pridi dol in se usedi v prah,+ devica, babilonska hči.+ Usedi se na tla, kjer ni prestola,+ kaldejska hči.+ Ljudje te ne bodo več imenovali nežna in občutljiva.+
2 Vzemi ročni mlin+ in melji moko. Odgrni si tančico,+ sleci si krilo+ in razgali nogo.+ Prečkaj reke.
3 Odkrij svojo nagoto.+ Naj se vidi tvoja osramočenost.+ Maščeval se bom+ in nobenega človeka ne bom prijazno pričakal.
4 »Našemu odkupitelju+ je ime Jehova nad vojskami,+ on je Sveti Izraelov.«+
5 Tiho se usedi+ in pojdi v temo,+ kaldejska hči,+ ker te ljudje ne bodo več imenovali Gospodarica+ kraljestev.+
6 Razjezil sem se na svoje ljudstvo.+ Oskrunil sem svojo dediščino+ in jo izročil v tvojo roko,+ toda ti ji nisi izkazala usmiljenja.+ Starca si hudo obremenila s svojim jarmom.+
7 Govorila si: »Vedno bom Gospodarica,+ na vekomaj.« Tega si nisi vzela k srcu, nisi mislila na to, kako se bo vse skupaj končalo.+
8 Zdaj pa poslušaj, ti užitkom vdana ženska, ki živiš brezskrbno+ in v svojem srcu govoriš: »Jaz sem in nikogar drugega ni.+ Ne bom postala vdova, ne bom ostala brez otrok.«+
9 Toda nenadoma, v enem dnevu te bo doletelo oboje:+ izgubila boš otroke in postala vdova. Vse to bo v celoti prišlo nadte,+ ker si se na veliko ukvarjala s čaranjem, ker si izrekala silne uroke – čez vso mero.+
10 Zanašala si se na svojo hudobnost.+ Govorila si: »Nihče me ne vidi.«+ Tvoja modrost in tvoje znanje+ – to te je zavedlo. V svojem srcu govoriš: »Jaz sem in nikogar drugega ni.«
11 Doletela te bo nadloga, ki je ne boš mogla odvrniti s čaranjem. Zadela te bo nesreča,+ ki je ne boš mogla preprečiti. Nenadoma+ bo prišla nadte poguba, kakršne še ne poznaš.
12 Še naprej izrekaj svoje uroke in se na veliko ukvarjaj s čaranjem,+ kar s trudom delaš že od svoje mladosti. Morda ti bo to koristilo, morda boš s tem drugim vlila strah.
13 Množica tvojih svetovalcev te je utrudila. Naj zdaj vstanejo in te rešijo tisti, ki častijo nebo in opazujejo zvezde,+ tisti, ki ob mlaju oznanjajo, kaj te bo doletelo.
14 Glej! Postali so kakor slama.+ Ogenj jih bo požrl.+ Svoje duše ne bodo rešili+ pred močjo plamena.+ Ostala ne bo niti žerjavica, da bi se ljudje ogreli, ne bo ognja, da bi pred njim sedeli.
15 Takšni bodo postali tvoji čarovniki,+ s katerimi se trudiš od svoje mladosti. Odtavali bodo vsak na svojo stran. Nikogar ne bo, da bi te rešil.+
