Izaija 51:1–23
51 Poslušajte me, vi, ki si prizadevate za pravičnost,+ ki se trudite najti Jehova.+ Glejte skalo,+ iz katere ste bili izklesani, in jamo, iz katere ste bili izkopani.
2 Glejte svojega očeta+ Abrahama+ in Saro,+ ki vas je rodila v porodnih bolečinah. Ko sem ga poklical,+ je bil sam, vendar sem ga blagoslovil in pomnožil.+
3 Jehova bo potolažil Síon.+ Potolažil bo vse njegove opustošene kraje+ in storil, da bo njegova pustinja kakor Eden+ in njegova sušna ravnica kakor Jehovov vrt.+ V njem bo najti radost in veselje, zahvaljevanje in glas pesmi.+
4 Poslušaj me, moje ljudstvo, prisluhni mi, moj narod!+ Kajti od mene bo izšel zakon+ in svojo sodno odločbo bom postavil za luč ljudstvom.+
5 Moja pravičnost je blizu.+ Moja rešitev+ bo prišla in moje roke bodo sodile ljudstva.+ Otoki bodo opirali svoje upanje name+ in čakali na mojo roko.+
6 Povzdignite oči proti nebu+ in poglejte zemljo spodaj. Nebo se bo razpršilo kakor dim+ in zemlja se bo izrabila kakor oblačilo,+ njeni prebivalci bodo pomrli kakor komarji. Toda moja rešitev bo večna,+ moja pravičnost ne bo izginila.+
7 Poslušajte me, vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki ima v srcu mojo postavo.+ Ne bojte se sramotenja smrtnih ljudi in ne tresite se od strahu zaradi njihovega zasramovanja.+
8 Molj jih bo namreč razjedel kakor oblačilo, suknarski molj jih bo razjedel kakor volno.+ Toda moja pravičnost bo večna, moja rešitev za brezštevilne rodove.«+
9 Zbudi se, zbudi, obleci si moč,+ o Jehovova roka!+ Zbudi se kakor v starih časih, kakor v času davnih rodov.+ Ali nisi ti razsekala Ráhaba+ in prebodla morske pošasti?+
10 Ali nisi ti izsušila morja, vode neizmernih globin,+ in morske globine spremenila v pot, da so odkupljeni šli čez?+
11 Tisti, ki jih je Jehova odkupil, se bodo vrnili in prišli na Síon z veselim vriskanjem,+ in nad njihovo glavo bo večno veselje.+ Polni bodo radosti in veselja,+ žalost in vzdihovanje pa bosta pobegnila od njih.+
12 »Jaz, jaz sem vaš tolažnik.+
In ti, zakaj bi se bal smrtnega človeka, ki bo umrl,+ in sina človekovega, ki bo postal kakor trava?+
13 Zakaj bi pozabil Jehova, svojega Stvarnika,+ ki je razpel nebo+ in položil temelj zemlji,+ in bi zato nenehno, ves dan, trepetal pred srdom svojega zatiralca,+ kakor da bi te mogel pokončati?+ In kje je srd tvojega zatiralca?+
14 Tisti, ki je sključen v okovih, bo hitro osvobojen,+ ne bo umrl in končal v jami,+ ne bo mu primanjkovalo kruha.+
15 Jaz, Jehova, sem tvoj Bog, jaz razburkavam morje, da njegovi valovi bučijo.+ Jehova nad vojskami je moje ime.+
16 Svoje besede ti bom položil v usta+ in zakril te bom s senco svoje roke,+ da bi vsadil nebo+ in položil temelj zemlji+ ter rekel Síonu: ‚Ti si moje ljudstvo.‘+
17 Vstani, vstani, dvigni se, jeruzalemska hči,+ ti, ki si iz Jehovove roke popila čašo njegovega srda.+ Popila si, do dna si izpila kelih, čašo, od katere se opotekaš.+
18 Izmed vseh sinov,+ ki jih je rodila, ni bilo nikogar, ki bi jo vodil, in izmed vseh sinov, ki jih je vzredila, ni bilo nikogar, ki bi jo prijel za roko.+
19 To dvoje te je zadelo+ – kdo bo sočustvoval s teboj?+ Opustošenje in razdejanje, lakota in meč!+ Kdo te bo potolažil?+
20 Tvoji sinovi so omedleli.+ Ležijo na vogalih vseh ulic kakor divja ovca v mreži,+ ker je bil nanje izlit Jehovov srd,+ graja tvojega Boga.«+
21 Zato, prosim, poslušaj tole,+ ubožica, ki si pijana, toda ne od vina.+
22 Tvoj Gospod, Jehova, tvoj Bog, ki se bojuje+ za svoje ljudstvo, pravi takole: »Glej, čašo, od katere se opotekaš, ti bom vzel iz rok.+ Iz keliha, iz moje čaše srda, ne boš več pila.+
23 In izročil jo bom v roke tvojim zatiralcem,+ ki so tvoji duši govorili ‚Pripogni se, da gremo čez‘, in si tako podstavljala svoj hrbet kakor tla, kakor ulico za tiste, ki so hodili čez.«+
