Izaija 58:1–14
58 »Kliči na vse grlo, ne molči!+ Povzdigni svoj glas kakor rog in opozori moje ljudstvo na njegovo uporništvo,+ Jakobovo hišo na njene grehe!
2 Dan za dnem me namreč iščejo in želijo spoznati moje poti,+ kakor narod, ki ravna pravično in ne opušča pravice svojega Boga.+ Vprašujejo me po pravičnih sodbah in se mi želijo približati.+
3 Tožijo: ‚Čemu se postimo, če tega ne vidiš,+ in ponižujemo svojo dušo,+ če se za to ne zmeniš?‘+
Vi se na dan svojega posta veselite in vse svoje delavce priganjate k delu.+
4 Postite se, da bi se prepirali in bojevali+ in da bi v zlobnosti tepli s pestmi.+ Ali se ne postite z mislijo, da je to čas, ko se bo vaš glas slišal na višavi?
5 Ali je post, kakršnega si želim, dan, ko človek ponižuje svojo dušo,+ sklanja glavo kakor ločje in ima za ležišče raševino in pepel?+ Mar to imenujete post in dan, ki je Jehovu po volji?+
6 Mar ni post, kakršnega si želim, to, da strete okove hudobnosti,+ da razvežete vezi jarma,+ da izpustite zatirane na svobodo+ in da zlomite vsak jarem,+
7 da svoj kruh podelite z lačnim+ in da uboge brezdomce privedete v svojo hišo,+ da človeka, ki ga vidite nagega, pokrijete+ in da se ne skrivate pred tistimi, ki so vaše krvi?+
8 Tedaj bi tvoja svetloba zasvetila kakor zora+ in tvoje ozdravljenje bi hitro prišlo.+ Pred teboj bi šla tvoja pravičnost+ in Jehovova slava bi te varovala od zadaj.+
9 Če bi tedaj poklical, bi ti Jehova odgovoril, in če bi klical na pomoč,+ bi ti rekel: ‚Tu sem!‘
Če boš iz svoje srede odstranil jarem+ in ne boš več kazal s prstom+ ter škodljivo govoril,+
10 če boš lačnemu dal to, kar si želi tvoja duša,+ in boš nasitil dušo, ki je v stiski, bo tvoja svetloba zasvetila v temi in tvoj mrak bo kakor poldan.+
11 Jehova te bo vedno vodil+ in sitil tvojo dušo tudi v izsušeni deželi,+ poživil bo tvoje kosti.+ Postal boš kakor dobro namakan vrt+ in kakor izvir vode, ki se ne izneveri.
12 Na tvojo zahtevo bodo sezidali davno opustošene kraje;+ povzdignil boš temelje, ki so ležali razrušeni več rodov.+ Imenovali te bodo popravljalec razpok,+ obnovitelj cest, ob katerih se bo prebivalo.
13 Če boš na šabat* odvrnil svojo nogo, tako da na moj sveti dan ne boš delal tega, kar te veseli,+ in če boš šabat imenoval radost, svet Jehovov dan, slaven dan,+ ter ga tudi oslavljal, ne pa hodil po svojih poteh ali delal to, kar te veseli, ali govoril prazne besede,
14 bom jaz, Jehova, tvoja radost+ in bom storil, da boš jezdil na zemeljskih višavah.+ Dal ti bom, da boš užival dediščino Jakoba, svojega praočeta,+ kajti Jehovova usta so govorila.«+
