Izaija 63:1–19
63 Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma,+ iz Bózre+ v živobarvnih oblačilih, v veličastni obleki? Kdo je ta, ki stopa v obilju svoje moči?
»Jaz, ki govorim v pravičnosti,+ ki sem poln rešilne moči.«+
2 Zakaj je tvoja obleka rdeča in zakaj so tvoja oblačila kakor oblačila tistega, ki v stiskalnici stiska grozdje?+
3 »Sam sem stiskal grozdje v kadi,+ nikogar izmed ljudstev ni bilo z menoj. Stiskal sem jih v svoji jezi,+ teptal sem jih v svojem besu.+ Njihova brizgajoča kri je oškropila moja oblačila,+ umazal sem si vso obleko.
4 Kajti v mojem srcu je dan maščevanja,+ prišlo je leto odkupa za tiste, ki so moji.
5 Gledal sem, vendar ni bilo nikogar, ki bi mi pomagal, čudil sem se, vendar me ni nihče podprl.+ Zato je moja roka prinesla rešitev,+ moj bes+ me je podprl.
6 Ljudstva sem teptal v svoji jezi, opil sem jih s svojim besom.+ Njihovo brizgajočo kri sem izlil na tla.«+
7 Govoril bom o Jehovovi srčni dobrotljivosti*,+ hvalil bom Jehova zaradi vsega, kar je Jehova storil za nas,+ zaradi velike dobrote,+ ki jo je v svojem usmiljenju+ in v svoji veliki srčni dobrotljivosti pokazal do Izraelove hiše.
8 Rekel je: »Zares, oni so moje ljudstvo,+ sinovi, ki se ne bodo izkazali za nezveste.«+ Zato je postal njihov rešitelj.+
9 V vseh njihovih nadlogah je tudi sam čutil bolečino.+ Njegov osebni sel jih je rešil.+ V svoji ljubezni in svojem sočutju jih je odkupil,+ dvignil jih je in nosil vse davne dni.+
10 Toda oni so se upirali+ in žalostili njegovega svetega duha.+ Zato jim je zdaj postal sovražnik+ in se bojeval proti njim.+
11 Tedaj so se spomnili starodavnih dni, njegovega služabnika Mojzesa: »Kje je Tisti, ki jih je izpeljal iz morja+ s pastirji svoje črede?+ Kje je Tisti, ki je vanj položil svojega svetega duha,+
12 Tisti, ki je s svojo krasno roko+ šel ob Mojzesovi desnici in je pred njimi razdelil vode,+ da bi si ustvaril večno ime,+
13 Tisti, ki jih je vodil skozi razburkane vode, tako da se, kakor konj v pustinji, niso spotaknili?+
14 Podobno kakor se žival spusti v dolino, jim je tudi Jehovov duh naklonil počitek.«+
Tako si vodil svoje ljudstvo, da bi si ustvaril krasno ime.+
15 Poglej iz nebes+ in ozri se iz svojega vzvišenega prebivališča, svetega in lepega.+ Kje sta tvoja gorečnost+ in moč, tvoja notranja vznemirjenost+ in tvoje usmiljenje?+ Za vse to smo prikrajšani.+
16 Ti si naš oče.+ Tudi če nas Abraham ne bi hotel poznati in nas Izrael ne bi priznal, bi bil ti, Jehova, še vedno naš oče. Naš odkupitelj iz davnine je tvoje ime.+
17 Jehova, zakaj si pustil, da smo odtavali s tvojih poti? Zakaj si pustil, da nam je srce zakrknilo in se te več ne boji?+ Vrni se zaradi svojih služabnikov, zaradi rodov, ki so tvoja dedna posest.+
18 Tvoje sveto ljudstvo+ je bilo lastnik le malo časa. Naši nasprotniki so poteptali tvoje svetišče.+
19 Že dolgo smo kakor tisti, ki jim nisi vladal, kakor tisti, ki niso nosili tvojega imena.+
