Jakob 1:1–27
1 Jaz, Jakob,+ suženj+ Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, pišem to pismo razkropljenim+ dvanajsterim rodovom:+
Pozdravljeni!
2 Moji bratje, kadar vas doletijo raznovrstne preizkušnje, si to štejte zgolj v veselje,+
3 saj veste, da se iz takšne preizkušenosti vaše vere razvije zdržljivost.+
4 Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca, da boste popolni+ in zdravi v vseh pogledih, da vam ne bo ničesar manjkalo.+
5 Če torej komu od vas manjka modrosti,+ naj prosi Boga,+ pa jo bo dobil,+ kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.+
6 Toda prosi+ naj v veri in prav nič ne dvomi,+ saj je dvomljivec podoben morskemu valu, ki ga veter+ žene in premetava sem ter tja.
7 Naj takšen človek ne misli, da bo kaj dobil od Jehova.+
8 Je neodločen,+ nestanoviten+ na vseh svojih poteh.
9 Reven brat naj se silno veseli svojega povišanja,+
10 bogati+ pa svojega ponižanja, saj bo preminil kakor cvetoča rastlina.+
11 Ko namreč sonce vzide in začne pripekati, rastlina uvene. Cvet odpade in njena zunanja lepota mine. Tako bo tudi bogataš uvenel na svojih poteh.+
12 Srečen tisti človek, ki vztraja v preizkušnji.+ Ko se bo namreč izkazal preizkušenega, bo prejel venec življenja,+ ki ga je Jehova obljubil tistim, ki ga ljubijo.+
13 Naj med preizkušnjo+ nihče ne reče: »Bog me preizkuša.« Boga namreč z zlom ni mogoče preizkušati, pa tudi on sam ne preizkuša nikogar,
14 temveč je vsak preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi.+
15 Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh,+ greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.+
16 Ne dajte se zavesti,+ moji ljubljeni bratje.
17 Vsak dober dar+ in vsako popolno darilo je od zgoraj.+ Prihaja namreč od Očeta nebesnih luči,+ on pa se v nasprotju s senco ne spreminja.+
18 Rodil nas je z besedo resnice,+ ker je bila takšna njegova volja,+ da bi bili neke vrste prvina+ izmed tistih, ki jih je ustvaril.
19 Moji ljubljeni bratje, vedite, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje+ in počasen za jezo.+
20 Človek namreč v svoji jezi ne dosega Božje pravičnosti.+
21 Zato se znebite vse umazanije in te odvečne stvari, hudobnosti,+ ter v blagosti pustite, da se v vas vsadi beseda,+ ki lahko reši vaše duše.+
22 Postanite pa izpolnjevalci besede,+ ne le poslušalci, ki bi sami sebe slepili z napačnim umovanjem.+
23 Če namreč kdo besedo samo posluša in je ne izpolnjuje,+ je podoben človeku, ki v zrcalu ogleduje svoj obraz.
24 Pogleda se in odide ter takoj pozabi, kakšen je.
25 Kdor pa pozorno gleda v popolno postavo+ svobode in v njej vztraja, ta človek bo srečen,+ ker jo izpolnjuje, saj ni postal pozabljiv poslušalec, temveč izpolnjevalec besede.+
26 Če se komu zdi, da Boga pravilno časti,+ pa ne brzda svojega jezika,+ temveč vztrajno slepi svoje srce,+ je njegovo čaščenje prazno.+
27 Čaščenje, ki je v očeh našega Boga in Očeta čisto+ in neoskrunjeno,+ pa je to, da skrbimo za sirote+ in vdove+ v njihovi stiski+ in da ostanemo neomadeževani+ od sveta.+
