Janez 10:1–42
10 »Resnično, resnično vam povem: kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata,+ ampak spleza noter kje drugje, je tat in ropar.+
2 Kdor pa vstopi skozi vrata,+ je pastir+ ovc.+
3 Vratar+ mu odpre in ovce+ poslušajo njegov glas. Svoje ovce pokliče po imenu in jih odpelje ven.
4 In ko vse svoje povede ven, gre pred njimi, in ovce gredo za njim,+ ker poznajo njegov glas.+
5 Za tujcem ne bodo šle, ampak bodo zbežale+ od njega, ker glasu tujcev ne poznajo.«+
6 Jezus jim je povedal to primerjavo, toda oni niso razumeli pomena tega, kar jim je povedal.+
7 Zato je Jezus spet rekel: »Resnično, resnično vam povem: jaz sem vrata+ ovcam.
8 Vsi, ki so prišli namesto mene, so tatje in roparji.+ Toda ovce jih niso poslušale.+
9 Jaz sem vrata.+ Kdor vstopi skozme, bo rešen in bo hodil noter in ven ter našel pašo.+
10 Tat+ pride samo zato, da bi kradel, klal in pokončeval.+ Jaz pa sem prišel zato, da bi imele življenje in da bi ga imele v obilju.
11 Jaz sem dobri pastir,+ in dobri pastir dá svojo dušo za ovce.+
12 Najemnik,+ ki ni pastir in ovce niso njegova last, vidi volka prihajati, pa zapusti ovce in pobegne, in volk jih zgrabi ter razžene.+
13 Je pač najemnik+ in mu ni mar za ovce.+
14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce,+ one pa poznajo mene,+
15 tako kakor Oče mene pozna in jaz Očeta.+ In za ovce dam svojo dušo.+
16 Imam pa še druge ovce,+ ki niso iz te staje.+ Tudi te moram pripeljati in bodo poslušale moj glas+ ter bodo ena čreda pod enim pastirjem.+
17 Oče me ljubi+ zato, ker se odrekam svoji duši,+ da bi jo spet dobil.
18 Nihče mi je ni vzel, ampak se ji odrekam sam od sebe. Imam oblast, da se ji odrečem, in imam oblast, da jo spet dobim.+ Zapoved+ o tem sem dobil od svojega Očeta.«
19 Zaradi teh besed je med Judi spet prišlo do razprtije.+
20 Mnogi od njih so govorili: »Demona ima+ in je nor. Zakaj ga poslušate?«
21 Drugi pa so rekli: »To niso besede človeka, ki ga mučijo demoni. Mar lahko demon slepim odpre oči?«
22 Takrat je bil v Jeruzalemu praznik posvečenja. Bilo je pozimi
23 in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebrišču.+
24 Tedaj so ga Judje obkrožili in mu začeli govoriti: »Kako dolgo boš še pustil naše duše v negotovosti? Če si Kristus*,+ nam to odkrito povej.«+
25 Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa mi vseeno ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni.+
26 Toda vi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc.+
27 Moje ovce+ poslušajo moj glas. Jaz jih poznam in one gredo za menoj.+
28 Dajem jim večno življenje;+ nikoli ne bodo pokončane+ in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.+
29 To, kar mi je dal Oče,+ je večje od vsega drugega,+ in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.+
30 Jaz in Oče sva eno.«+
31 Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamenjali.+
32 Jezus pa jim je rekel: »Pokazal sem vam veliko dobrih del, ki izhajajo od Očeta. Za katero od njih me hočete kamenjati?«
33 Judje so mu odgovorili: »Nočemo te kamenjati za dobro delo, temveč za bogokletje,+ zato ker se delaš boga, čeprav si človek.«+
34 Jezus jim je odgovoril: »Ali v vaši Postavi+ ne piše ‚Jaz sem rekel »bogovi ste«‘?+
35 Če je te, zoper katere je prišla Božja beseda, imenoval ‚bogovi‘,+ Svetih spisov pa se ne da razveljaviti,+
36 boste mar vi meni, ki me je Oče posvetil in poslal na svet, pravili ‚Bogokletno govoriš‘, ker sem rekel, da sem Božji Sin?+
37 Če ne delam del+ svojega Očeta, mi ne verjemite.
38 Če pa jih delam, verjemite vsaj delom,+ če že meni ne verjamete, da bi spoznali in vedeli, da je Oče zedinjen z menoj in da sem jaz zedinjen z Očetom.«+
39 Zato so ga spet skušali prijeti,+ toda on se je izmaknil njihovi roki.+
40 Tako je znova šel čez Jordan tja, kjer je Janez sprva krščeval,+ in tam ostal.
41 K njemu je prihajalo mnogo ljudi in so govorili: »Janez res ni storil nobenega znamenja, toda vse, kar je povedal o tem človeku, je resnica.«+
42 Tako so tam mnogi začeli verovati vanj.+
