Janez 16:1–33
16 To sem vam povedal, da ne bi odpadli.
2 Izobčevali vas bodo iz sinagog.+ Prihaja celo ura, ko bo vsak, ki vas bo ubil, menil, da je opravil sveto službo Bogu.+
3 In vse to bodo počeli zato, ker niso spoznali ne Očeta ne mene.+
4 To pa sem vam povedal, da se boste, ko bo prišla ura za vse to, spomnili, da sem vam povedal.+
Vendar vam tega nisem povedal na začetku, ker sem bil z vami.
5 Zdaj pa grem k njemu, ki me je poslal,+ vendar me nihče od vas ne vpraša ‚Kam greš?‘.
6 Toda ker sem vam povedal vse to, se je v vašem srcu naselila žalost.+
7 In jaz vam govorim resnico: za vas je bolje, da grem. Če namreč ne bom šel, pomočnik*+ zagotovo ne bo prišel k vam, če pa bom šel, ga bom poslal k vam.
8 In ko bo ta prišel, bo dal svetu prepričljiv dokaz glede greha, pravičnosti in sodbe.+
9 Najprej glede greha,+ ker ne verujejo vame,+
10 nato glede pravičnosti,+ ker grem k Očetu in me ne boste več videli,
11 in nato glede sodbe,+ ker je vladar tega sveta že obsojen.+
12 Še veliko vam imam povedati, pa tega sedaj ne morete nositi.+
13 Vendar ko bo prišel on, duh resnice,+ vas bo vodil k vsej resnici, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo govoril to, kar bo slišal, in vam bo oznanjal prihodnje reči.+
14 Ta me bo oslavil,+ ker bo prejel od tega, kar je moje, in bo to oznanil vam.+
15 Vse, kar ima Oče, je moje.+ Zato sem rekel, da bo prejel od tega, kar je moje, in bo to oznanil vam.
16 Še malo, in ne boste me več videli,+ pa spet malo, in me boste videli.«
17 Tedaj se je nekaj njegovih učencev začelo med seboj spraševati: »Kaj pomeni to, da nam govori ‚Še malo, in ne boste me videli, pa spet malo, in me boste videli‘ in ‚ker grem k Očetu‘?«
18 Govorili so torej: »Kaj pomeni to, da pravi ‚še malo‘? Ne vemo, o čem govori.«
19 Jezus je vedel,+ da bi ga radi vprašali, zato jim je rekel: »Ali se sprašujete med seboj glede tega, kar sem rekel, namreč: Še malo, in ne boste me videli, pa spet malo, in me boste videli?
20 Resnično, resnično vam povem: vi boste jokali in žalovali, svet pa se bo veselil. Žalostili se boste,+ toda vaša žalost se bo spremenila v veselje.+
21 Kadar ženska rojeva, čuti žalost, ker je prišla njena ura.+ Toda ko rodi otroka, se nič več ne spominja trpljenja, ker je vesela, da se je na svet rodil človek.
22 Tako tudi vi zdaj čutite žalost, toda spet vas bom videl in vaše srce se bo razveselilo,+ in tega veselja vam ne bo vzel nihče.
23 In tisti dan+ me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično vam povem: kar koli boste Očeta prosili,+ vam bo dal v mojem imenu.+
24 Doslej niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite, in boste dobili, da bo vaše veselje dopolnjeno.+
25 Vse to sem vam povedal v primerjavah.+ Prihaja pa ura, ko vam ne bom več govoril v primerjavah, ampak vam bom o Očetu govoril neposredno.
26 Takrat boste prosili v mojem imenu. S tem ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas.
27 Kajti Oče sam vas ima rad, ker imate vi radi mene+ in verjamete, da sem prišel kot njegov predstavnik.+
28 Šel sem od Očeta in prišel na svet. Zdaj pa svet zapuščam in odhajam k Očetu.«+
29 Tedaj so njegovi učenci rekli: »Glej! Zdaj govoriš neposredno, brez primerjav.
30 Zdaj vemo, da veš vse+ in da ne potrebuješ nikogar, da bi te spraševal.+ Po tem verjamemo, da si prišel od Boga.«+
31 Jezus pa jim je odgovoril: »Zdaj verjamete?
32 Glejte! Prihaja ura, pravzaprav je že prišla, ko se boste razkropili vsak na svoj dom+ in me pustili samega. Pa vendar nisem sam, saj je Oče z menoj.+
33 Vse to sem vam povedal zato, da bi po meni imeli mir.+ Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.«+
Opombe
^ Ali »tolažnik«.
