Janez 20:1–31
20 Zgodaj prvega dne+ v tednu, ko je bila še tema, je prišla h grobu Marija Magdalena in videla, da je kamen že odstranjen od groba.+
2 Zato je stekla ter prišla k Simonu Petru in k učencu,+ ki ga je imel Jezus rad, in jima rekla: »Gospoda so že vzeli iz groba+ in ne vemo, kam so ga položili.«
3 Tedaj sta se Peter+ in ta drugi učenec odpravila proti grobu.
4 Kar stekla sta tja. Toda drugi učenec je tekel hitreje od Petra, zato je h grobu prišel prvi.
5 Sklonil se je in videl ležati povoje,+ vendar ni vstopil.
6 Nato je prišel za njim še Simon Peter in vstopil v grob. V njem je videl ležati povoje,+
7 pa tudi prt, ki je bil na Jezusovi glavi; vendar prt ni ležal skupaj s povoji, temveč je bil zvit posebej na drugem mestu.
8 Tedaj je vstopil še drugi učenec, ki je prvi prišel do groba. Videl je in verjel.
9 Nista še namreč dojela odlomka iz Svetih spisov, kjer piše, da mora vstati od mrtvih.+
10 Nato sta se vrnila domov.
11 Marija pa je stala zunaj, blizu groba, in jokala. Med jokom se je sklonila, da bi pogledala v grob,
12 in je videla dva angela+ v belem, da sta sedela eden pri vzglavju in drugi pri vznožju, kjer je prej ležalo Jezusovo truplo.
13 In angela sta jo vprašala: »Žena, zakaj jokaš?« Ona pa jima je odgovorila: »Mojega Gospoda so odnesli, pa ne vem, kam so ga položili.«
14 Ko je to izrekla, se je obrnila in videla tam stati Jezusa, vendar ga ni prepoznala.+
15 Jezus jo je vprašal: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?«+ Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.«
16 Jezus pa ji je rekel: »Marija!«+ In ona se je obrnila ter mu po hebrejsko rekla: »Rabuní!«+ (kar pomeni »Učitelj«).
17 In Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me več. Nisem še namreč šel gor k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom+ in jim reci: ‚Odhajam gor k svojemu Očetu+ in vašemu Očetu ter k svojemu Bogu+ in vašemu Bogu.‘«+
18 Marija Magdalena je nato učencem sporočila novico »Videla sem Gospoda!« pa tudi to, kar ji je povedal.+
19 Jezus pa je zvečer tistega dne, prvega v tednu,+ in to čeprav so bila vrata prostora, v katerem so bili učenci iz strahu+ pred Judi zbrani, zaklenjena, prišel+ in stopil mednje ter jim rekel: »Mir z vami.«+
20 Ko je to rekel, jim je pokazal roke in svojo stran.+ In učenci so se razveselili,+ ko so videli Gospoda.
21 Jezus pa jim je spet rekel: »Mir z vami. Kakor je Oče mene poslal,+ tudi jaz pošiljam vas.«+
22 Po teh besedah je dihnil vanje in jim rekel: »Prejmite svetega duha.+
23 Če komu grehe odpustite,+ so mu odpuščeni, če pa jih komu ne odpustite, mu ne bodo odpuščeni.«+
24 Toda Tomaž,+ eden od dvanajsterih, ki so mu pravili Dvojček, ni bil z njimi, ko je prišel Jezus.
25 Zato so mu drugi učenci govorili: »Videli smo Gospoda!« On pa jim je rekel: »Če na njegovih rokah ne bom videl rane od žebljev in ne bom vanje potisnil prsta ter ne bom potipal njegove strani,+ ne bom verjel.«+
26 Osem dni zatem so bili Jezusovi učenci spet v hiši in z njimi tudi Tomaž. In čeprav so bila vrata zaklenjena, je Jezus prišel in stopil mednje ter rekel: »Mir z vami.«+
27 Nato je Tomažu rekel: »Daj svoj prst sem in poglej moje roke ter potisni roko+ v mojo stran in ne bodi več neveren, ampak postani veren.«
28 Tomaž pa je odgovoril: »Moj Gospod in moj Bog!«+
29 Tedaj mu je Jezus rekel: »Ker si me videl, veruješ? Srečni tisti, ki ne vidijo, pa vseeno verujejo.«+
30 Seveda je Jezus pred učenci naredil še mnogo drugih znamenj, ki v tem zvitku niso napisana.+
31 Ta pa so bila napisana,+ da bi vi verjeli, da je Jezus res Kristus*, Božji Sin, in da bi, ker verujete,+ v njegovem imenu imeli življenje.
