Jeremija 10:1–25
10 Poslušajte besedo, ki jo Jehova govori zoper vas, Izraelova hiša!
2 Jehova govori takole: »Ne učite se poti, po kateri hodijo narodi,+ in ne bojte se znamenj na nebu, kajti teh se bojijo narodi.+
3 Običaji ljudstev+ so namreč podobni sapi. Človek poseka drevo+ v gozdu, potem pa ga rokodelec obdela z rezbarskim orodjem.+
4 Okrasijo ga s srebrom in zlatom;+ pritrdijo ga z žeblji in kladivom, da ne bi omahnil.+
5 Takšni maliki so kakor ptičje strašilo v nasadu kumar; ne morejo govoriti.+ Morajo jih nositi, ker ne morejo hoditi.+ Ne bojte se jih, saj ne morejo storiti nič hudega niti nimajo moči, da bi storili kaj dobrega.«+
6 Nihče ti ni enak, o Jehova.+ Ti si velik in tvoje ime je veliko v moči.+
7 Kdo se te ne bi bal,+ o Kralj narodov?+ Kajti ti si tega vreden! Med vsemi modreci narodov in med vsemi njihovimi kraljestvi ni nihče tebi enak.+
8 Vsi oni so nerazumni in neumni.+ Drevo zgolj navaja k ničevosti.+
9 Iz Taršíša prinašajo srebro, skovano v plošče,+ in iz Ufáza zlato.+ Izdelek rokodelca so in delo rok zlatarja; oblačijo jih v oblačila iz modre preje in rdečkasto vijoličaste volne. Vsi ti so izdelek spretnih ljudi.+
10 Toda Jehova je v resnici Bog.+ On je živi Bog+ in kralj na veke.+ Od njegove jeze se bo tresla zemlja,+ noben narod ne bo obstal pred njegovo obsodbo.+
11 Takole jim recite: »Bogovi,+ ki niso naredili neba in zemlje, bodo izginili z zemlje+ in izpod neba.«
12 On je s svojo močjo naredil zemljo,+ s svojo modrostjo je utrdil rodovitna tla+ in s svojo razumnostjo razpel nebo.+
13 Ko se zasliši njegov glas, zabučijo vode na nebu.+ Od skrajnega konca zemlje dviguje paro,+ dežju je naredil zapornice,+ veter prinaša iz svojih zakladnic.+
14 Vsak človek ravna nerazumno, ničesar ne razume.+ Vsakega zlatarja bo sram zaradi rezane podobe,+ kajti njegove ulite podobe so lažnive,+ v njih ni duha.+
15 Ničevost so, posmehovanja vreden izdelek.+ Ob dnevu obračuna bodo propadli.+
16 Tisti, ki je Jakobov delež,+ ni kakor oni, saj je stvarnik vsega,+ in Izrael je palica njegove dediščine.+ Ime mu je Jehova nad vojskami.+
17 Poberi s tal svojo culo,+ ti, ki živiš v tesnobi.+
18 Jehova namreč govori takole: »Glej, tokrat bom kakor s pračo izgnal prebivalce zemlje.+ Spravil jih bom v stisko, da bodo dojeli.«+
19 Gorje mi zaradi mojega zloma!+ Od udarca sem zbolel. Rekel sem: »Res, to je moja bolezen, jaz jo bom prenašal.+
20 Moj šotor je razdejan, vse vrvi mojega šotora so potrgane.+ Moji sinovi so odšli od mene, ni jih več.+ Nihče več ne razpenja mojega šotora in ne razprostira mojih šotorskih pregrinjal.
21 Pastirji so bili nerazumni+ in niso iskali Jehova.+ Zato niso ravnali preudarno; vse črede so se jim razkropile.«+
22 Poslušajte! Iz severne dežele prihaja novica, sliši se velik topot,+ zaradi česar se bodo Judova mesta spremenila v puščavo, v brlog šakalov.+
23 Dobro vem, o Jehova, da človek nima oblasti nad svojo potjo. Ni mu dana oblast, da usmerja svoje korake.+
24 Karaj me, o Jehova, toda v skladu s pravico;+ ne v svoji jezi,+ da me ne bi pokončal.+
25 Izlij svoj bes na narode,+ ki se ne menijo zate,+ in na rodove, ki ne kličejo tvojega imena!+ Kajti požrli so Jakoba.+ Da, požrli so ga in pokončali,+ opustošili so njegovo prebivališče.+
