Jeremija 12:1–17
12 Jehova, ti si pravičen.+ Ko pred tebe prinašam svoje tožbe, ko s teboj govorim o sodnih zadevah, ravnaš pravično. Zakaj je pot hudobnih uspešna,+ zakaj vsi tisti, ki so zvijačni, živijo brez skrbi?
2 Ti si jih zasadil in so pognali korenine. Rastejo in rojevajo sad. Ti si blizu njihovim ustom, toda daleč od njihovih obisti*.+
3 Ti, o Jehova, me dobro poznaš+ in me vidiš. Preiskuješ moje srce, ali je vdano tebi.+ Odberi jih kakor ovce za zakol,+ določi jih za dan morjenja.
4 Doklej bo dežela venela+ in se bo rastlinje po vsem polju sušilo?+ Živina in ptice izginjajo zaradi hudobnosti njenih prebivalcev.+ Govorijo namreč: »Ne vidi naše prihodnosti.«
5 Če si se utrudil že, ko si tekel s pešci, kako boš potem tekmoval s konji?+ Ali se v deželi miru počutiš varnega?+ Kako boš potem šel skozi goščavo ob Jordanu?+
6 Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta ravnajo zvijačno s teboj.+ Celo oni na ves glas vpijejo za teboj. Ne verjemi jim, čeprav ti lepo govorijo.+
7 »Zapustil sem svojo hišo,+ zavrgel sem svojo dediščino.+ Njo, ki jo moja duša ljubi, sem dal v roke njenim sovražnikom.+
8 Moja dediščina mi je postala kakor lev v gozdu. Svoj glas povzdiguje proti meni, zato jo sovražim.+
9 Moja dediščina+ je kakor pisana ptica roparica. Druge ptice roparice so vsepovsod okrog nje.+ Pridite, zberite se skupaj vse zveri na polju; pripeljite tudi druge, da bodo jedle!+
10 Mnogi pastirji+ so uničili moj vinograd,+ poteptali so moj delež.+ Moj dragoceni+ delež so spremenili v opustelo pustinjo.
11 Spremenili so ga v puščavo,+ uvenel je, pred menoj leži opustošen.+ Vsa dežela je opustela, ker si tega, kar se dogaja, nihče ne jemlje k srcu.+
12 Po vseh izhojenih stezah skozi pustinjo so prišli opustoševalci. Jehovov meč požira od enega konca dežele do drugega.+ Ni miru za nobeno bitje.
13 Posejali so pšenico, žanjejo pa trnje.+ Izmučeni so od dela, vendar nimajo od tega nobene koristi.+ Sramovali se bodo svojega pridelka zaradi Jehovove plamteče jeze.«
14 Jehova govori takole: »Glej, vse svoje hudobne sosede,+ ki se dotikajo dedne posesti, katero sem dal svojemu ljudstvu Izraelu v last,+ bom izruval iz njihove dežele,+ Judovo hišo pa bom izruval iz njihove srede.+
15 In ko jih bom izruval, se jih bom zopet usmilil+ ter jih privedel nazaj, vsakega na svojo dedno posest in vsakega na svojo zemljo.«+
16 »Če se bodo učili poti mojega ljudstva in prisegali pri mojem imenu+ ‚Kakor res živi Jehova!‘, tako kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Baalu,+ tedaj se bodo utrdili sredi mojega ljudstva.+
17 Če pa ne bodo poslušali, bom ta narod izruval, izruval ga bom in uničil,«+ govori Jehova.
Opombe
^ Ali »ledvic«.
