Jeremija 16:1–21
16 In znova mi je prišla Jehovova beseda:
2 »Ne jemlji si žene in v tem kraju ne imej sinov in hčera!+
3 Kajti Jehova takole govori glede sinov in hčera, ki se rodijo v tem kraju, in glede njihovih mater, ki jih rodijo, in glede njihovih očetov, ki jih spočnejo v tej deželi:+
4 ‚Pomrli bodo zaradi smrtonosnih bolezni.+ Nihče jih ne bo objokoval+ in nihče jih ne bo pokopaval.+ Bodo kakor gnoj na površju zemlje.+ Umrli bodo zaradi meča in lakote,+ njihova trupla pa bodo za hrano pticam neba in zverem zemlje.‘+
5 Jehova govori takole: ‚Ne vstopaj v hišo žalosti, v kateri imajo pogostitev, ne objokuj in ne sočustvuj z njimi.‘+
‚Temu ljudstvu sem namreč odvzel svoj mir,‘ govori Jehova, ‚srčno dobrotljivost* in usmiljenje.+
6 Veliki in mali bodo pomrli v tej deželi. Nihče jih ne bo pokopaval,+ nihče se ne bo zaradi njih tolkel po prsih niti si ne bo nihče delal zarez v telo+ ali si bril glave.+
7 Žalujočim ne bo nihče dal kruha, da bi se potolažili za pokojnim,+ niti jim ne bo nihče dal piti čaše tolažbe za očetom ali materjo.+
8 Tudi ne vstopaj v nobeno hišo, v kateri imajo gostijo, da bi z njimi jedel in pil.‘+
9 Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, pravi takole: ‚Glejte, storil bom, da bo pred vašimi očmi in v vaših dneh iz tega kraja izginil glas veselja in glas radosti, glas ženina in glas neveste.‘+
10 Ko pa boš temu ljudstvu sporočil vse te besede in ti bodo rekli ‚Zakaj je Jehova napovedal zoper nas vso to veliko nesrečo in kaj je naša pregreha in kaj je naš greh, s katerim smo se pregrešili proti Jehovu, svojemu Bogu?‘,+
11 jim reci: ‚»Zato ker so me vaši očetje zapustili,«+ govori Jehova. »Hodili so za drugimi bogovi, jim služili in se jim klanjali,+ mene pa so zapustili in moje postave niso izpolnjevali.+
12 In vi ravnate še huje kakor vaši očetje.+ Glej, vsi hodite za svojim zakrknjenim+ in hudobnim srcem in me ne ubogate.+
13 Zato vas bom izgnal iz te dežele+ v deželo, ki je prej niste poznali+ ne vi ne vaši očetje. Tam boste služili drugim bogovom+ podnevi in ponoči, ker se vas ne bom usmilil.«‘
14 ‚Zato, glej, prihajajo dnevi,‘+ govori Jehova, ‚ko se ne bo več govorilo »Kakor res živi Jehova, ki je Izraelove sinove izpeljal iz egiptovske dežele«,+
15 ampak »Kakor res živi Jehova, ki je Izraelove sinove izpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je razkropil«. Pripeljal jih bom nazaj v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim praočetom.‘+
16 ‚Glej, poklical bom mnogo ribičev,‘ govori Jehova, ‚da jih bodo lovili. Zatem bom poklical še mnogo lovcev,+ da jih bodo lovili po vseh gorah in po vseh hribih in po vseh skalnih razpokah.+
17 Moje oči opazujejo vse njihove poti. Ne morejo se skriti pred menoj, tudi njihova pregreha ni prikrita mojim očem.+
18 Najprej jim bom v polni meri povrnil za njihovo pregreho+ in njihov greh, ker so oskrunili mojo deželo.+ Mojo dediščino so napolnili s trupli svojih gnusnih in ostudnih reči.‘«+
19 O Jehova, moja moč in moja utrdba, moje zatočišče ob dnevu stiske,+ k tebi bodo prišli narodi s koncev zemlje+ in bodo dejali: »Naši praočetje so podedovali krive bogove*,+ ničevost, to, kar nič ne koristi.«+
20 Ali si lahko človek naredi bogove? To sploh niso bogovi!+
21 »Zato, glej, jim bom dal spoznati, takrat jim bom dal spoznati svojo roko in svojo moč,+ da bodo vedeli, da mi je ime Jehova.«+