Jeremija 2:1–37
2 In prišla mi je Jehovova beseda:+
2 »Pojdi in zakliči Jeruzalemu: ‚Takole govori Jehova:+ »Dobro se spominjam srčne dobrotljivosti*, ki si jo kazala* v svoji mladosti,+ tvoje ljubezni, ko si bila še zaročena,+ in tega, kako si hodila za menoj v pustinji, v deželi, v kateri se ne seje.+
3 Izrael je bil svet Jehovu,+ prvina njegovega pridelka.«‘+ ‚Vsak, ki bi ga hotel požreti, bi si nakopal krivdo.+ Zadela bi ga nesreča,‘ je rekel Jehova.«+
4 Poslušajte Jehovovo besedo, o Jakobova hiša+ in vse rodbine Izraelove hiše.+
5 Jehova govori takole: »Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni,+ da so se oddaljili od mene+ ter šli za ničevimi maliki+ in tudi sami postali ničevi?+
6 Niso govorili: ‚Kje je Jehova, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele,+ ki nas je vodil skozi pustinjo, skozi deželo sušnih ravnic+ in jam, skozi suho deželo+ in deželo goste teme,+ skozi deželo, po kateri ni nihče hodil in v kateri ni noben človek prebival?‘
7 In privedel sem vas v deželo sadovnjakov, da bi jedli njen sad in njene dobrote.+ Toda vi ste prišli in mojo deželo onečastili, mojo dediščino ste spremenili v nekaj ostudnega.+
8 Duhovniki niso govorili: ‚Kje je Jehova?‘+ In tisti, ki jim je bilo zaupano poučevanje postave, me niso poznali.+ Pastirji so grešili proti meni+ in preroki so prerokovali v Baalovem imenu,+ hodili so za tistimi, ki ne morejo koristiti.+
9 ‚Zato se bom še naprej pravdal z vami,‘+ govori Jehova, ‚in s sinovi vaših sinov se bom pravdal.‘+
10 ‚Pojdite v obmorske kraje Kitímcev+ in poglejte! Pošljite sporočilo v Kedár+ in skrbno raziščite, ali se je že kdaj zgodilo kaj takega.+
11 Ali je kak narod zamenjal svoje bogove+ s tistimi, ki v resnici sploh niso bogovi?+ Toda moje ljudstvo je zamenjalo mojo slavo z nečim, kar ne more koristiti.+
12 Začudeno strmite nad tem, o nebesa, in trepetajte od silne groze,‘ govori Jehova,+
13 ‚saj je moje ljudstvo storilo dvoje zlo: zapustilo je mene,+ izvor žive vode,+ in si izkopalo vodnjake, razpokane vodnjake, ki ne držijo vode.‘
14 ‚Ali je Izrael služabnik?+ Ali je suženj, rojen v hiši? Zakaj je postal plen?
15 Zoper njega rjovejo mladi levi,+ povzdigujejo svoj glas.+ Njegovo deželo so spremenili v grozljiv prizor. Njegova mesta so požgana, tako da v njih nihče ne prebiva.+
16 Tudi sinovi Nofa*+ in Tahpanhésa+ se pasejo po tvojem temenu.+
17 Ali nisi tega storil sam sebi, s tem da si zapustil Jehova, svojega Boga,+ ko te je vodil po poti?+
18 In zdaj, zakaj bi šel po poti v Egipt,+ da bi pil šihórske* vode?+ In zakaj bi šel po poti v Asirijo,+ da bi pil vode iz Reke*?
19 Tvoja hudobnost naj te pouči,+ tvoja nezvestoba naj te opomni!+ Spoznaj in uvidi, da je to, da si zapustil Jehova, svojega Boga, nekaj hudega in bridkega;+ in nisi se me zbal,‘+ govori Vrhovni+ gospod, Jehova nad vojskami.
20 ‚Že zdavnaj sem zlomil tvoj jarem,+ raztrgal sem tvoje vezi. Ti pa si rekla »Ne bom ti služila« in si na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom+ ležala ter se prostituirala.+
21 Zasadil sem te kot žlahtno rdečo sorto,+ kot dobro seme. Zakaj si se mi potem spridila v izrojene mladike tuje trte?‘+
22 ‚Tudi če bi se umila z lugom in bi uporabila veliko mila,+ bi bila tvoja pregreha pred menoj še vedno kakor madež,‘+ govori Vrhovni gospod Jehova.
23 Kako moreš govoriti ‚Nisem se onečastila,+ nisem šla za Baali‘?+ Poglej svojo pot v dolini!+ Glej, kaj si naredila! Ti si hitra mlada kamela, ki brezciljno teka po svojih poteh,
24 ti si zebra,+ ki je navajena na pustinjo in ki sope v hrepenenju svoje duše+ – kdo jo more ustaviti, ko pride njen čas parjenja? Nihče od teh, ki jo iščejo, se ne bo utrudil; našli jo bodo, ko bo prišel njen mesec.
25 Pazi, da ti noga ne postane bosa in grlo žejno.+ Ti pa si rekla: ‚Ne, zaman je!+ Zaljubila sem se v tujce+ in za njimi bom šla.‘+
26 Tako kakor je sram tatu, ko ga zasačijo, tako je sram tudi Izraelovo hišo+ – njo, njene kralje, njene kneze, njene duhovnike in njene preroke.+
27 Drevesu govorijo ‚Ti si moj oče‘+ in kamnu ‚Ti si me rodil‘. Meni pa kažejo hrbet, ne obraz.+ Toda ko jih bo zadela nesreča, bodo rekli: ‚Vstani in nas reši!‘+
28 Kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil?+ Naj vstanejo, če te morejo rešiti ob času tvoje nesreče.+ Kajti tvojih bogov, o Juda, je toliko kot tvojih mest.+
29 ‚Zakaj se pravdate z menoj?+ Zakaj vsi grešite zoper mene?‘+ govori Jehova.
30 Zaman sem tepel vaše sinove;+ discipliniranja* niso sprejeli.+ Vaš meč požira vaše preroke kakor lev, ki pleni.+
31 Vi, ki pripadate temu rodu, razmislite o Jehovovi besedi!+
Ali sem za Izrael postal pustinja+ ali dežela, ki jo prekriva gosta tema? Zakaj moje ljudstvo govori ‚Mi hodimo naokrog in k tebi se ne bomo več vrnili‘?+
32 Ali lahko devica pozabi svoje okrasje, nevesta svoj pas? Toda moje ljudstvo me pozablja že brezštevilne dni.+
33 Zakaj si pripravljaš pot, da bi iskala ljubezen? Zato si svoje poti tudi navadila na hudobnost.+
34 Na tvojem oblačilu je kri duš+ nedolžnih revežev.+ Njihovo kri sem našel po vsem oblačilu, toda niso bili zasačeni pri vlomu.+
35 Ti pa praviš: ‚Nedolžna sem. Njegova jeza se je gotovo odvrnila od mene.‘+
Glej, pravdal se bom s teboj, ker govoriš: ‚Nisem grešila.‘+
36 Zakaj to svoje menjavanje poti jemlješ tako na lahko?+ Tudi Egipta se boš sramovala,+ tako kakor si se sramovala Asirije.+
37 Zato boš tudi šla in si z rokami pokrivala glavo,+ kajti Jehova je zavrgel tiste, na katere si se zanašala; z njimi ti ne bo šlo po sreči.«
Opombe
^ V tem poglavju Jehova svoje ljudstvo včasih ogovori, kot da bi to bilo ženska.
^ Nof je običajno hebrejskospisno ime za Mémfis.
^ »Šihór« je pritok Nila.
^ Gre za Évfrat.
