Jeremija 26:1–24
26 Na začetku kraljevanja Jojakíma,+ Josíjevega sina, Judovega kralja, je od Jehova prišla naslednja beseda:
2 »Jehova pravi takole: ‚Stopi na dvorišče Jehovove hiše+ in govori vsem Judovim mestom, ki se prihajajo klanjat v Jehovovo hišo, vse besede, ki ti jih bom zapovedal, da jim jih oznaniš.+ Ne izpusti niti ene besede!+
3 Morda bodo poslušali in se odvrnili vsak od svoje hudobne poti,+ tako da mi bo žal, da sem jim mislil prizadejati nesrečo zaradi njihovih hudobnih dejanj.+
4 Reci jim: »Jehova pravi takole: ‚Če me ne boste poslušali in ne boste živeli po moji postavi,+ ki sem vam jo dal,+
5 če ne boste poslušali besed mojih služabnikov, prerokov, ki vam jih pošiljam – vstajam zgodaj in jih pošiljam – vi pa jih ne poslušate,+
6 bom tej hiši storil enako kakor tisti v Šílu;+ storil bom, da bo to mesto v prekletstvo vsem narodom na zemlji.‘«‘«+
7 Duhovniki, preroki in vse ljudstvo so poslušali, ko je Jeremija govoril te besede v Jehovovi hiši.+
8 Ko pa je povedal vse, kar mu je Jehova zapovedal, da naj oznani vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili in mu rekli: »Umrl boš!+
9 Zakaj si v Jehovovem imenu prerokoval ‚Tej hiši se bo zgodilo enako kakor tisti v Šílu+ in to mesto bo opustošeno, da ne bo v njem nihče več prebival‘?« In vse ljudstvo se je zbiralo okoli Jeremija v Jehovovi hiši.
10 Ko so Judovi knezi slišali te besede, so odšli iz kraljeve hiše v Jehovovo hišo+ in se usedli pri Jehovovih novih vratih.+
11 Duhovniki in preroki pa so knezom in vsemu ljudstvu dejali: »Ta človek si zasluži smrtno obsodbo,+ ker je glede tega mesta prerokoval to, kar ste slišali na lastna ušesa.«+
12 Tedaj je Jeremija vsem knezom in vsemu ljudstvu rekel: »Jehova me je poslal prerokovat glede te hiše in glede tega mesta vse te besede, ki ste jih slišali.+
13 Zato sedaj popravite svoje poti in svoje ravnanje+ ter poslušajte glas Jehova, svojega Boga; in Jehovu bo žal, da je zoper vas napovedal nesrečo.+
14 Glejte, v vaših rokah sem.+ Z menoj storite, kakor se zdi dobro in prav v vaših očeh.+
15 Toda vedite: če me boste usmrtili, boste nase, na to mesto in na njegove prebivalce spravili nedolžno kri,+ ker me je Jehova resnično poslal k vam, da bi vam oznanil vse te besede.«+
16 Nato so knezi+ in vse ljudstvo duhovnikom in prerokom rekli: »Ta človek si ne zasluži smrtne obsodbe,+ saj nam je govoril v imenu Jehova, našega Boga.«+
17 Tedaj so nekateri izmed deželnih starešin vstali in zbranemu ljudstvu rekli:+
18 »Moréšečan+ Miha+ je prerokoval v dneh Judovega kralja Ezekíja+ in je vsemu Judovemu ljudstvu rekel: ‚Jehova nad vojskami govori takole: »Síon bo preoran kakor njiva+ in od Jeruzalema bodo ostali le kupi ruševin,+ goro Božje hiše pa bo obrasel gozd.«‘+
19 Ali so ga Judov kralj Ezekíja in vse Judovo ljudstvo zaradi tega usmrtili? Ali se ni bal Jehova in si prizadeval omehčati Jehovovo srce,+ in je bilo Jehovu potem žal, da je zoper njih napovedal nesrečo?+ S tem si bomo na svoje duše nakopali veliko nesrečo.+
20 Bil je še en mož, ki je prerokoval v imenu Jehova, namreč Šemajájev sin Urija iz Kirját Jearíma.+ Ta je zoper to mesto in zoper to deželo prerokoval enake besede kakor Jeremija.
21 Kralj Jojakím,+ vsi njegovi mogočneži in vsi knezi pa so slišali njegove besede, in kralj ga je skušal usmrtiti.+ Ko je Urija izvedel za to, se je ustrašil+ in zbežal v Egipt.
22 Toda kralj Jojakím je v Egipt poslal svoje ljudi: Elnatána, Ahbórjevega sina,+ in druge može z njim.
23 Ti so Urija odvedli iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu. Ta ga je potem ubil z mečem,+ njegovo truplo pa vrgel na pokopališče preprostega ljudstva.«
24 In Šafánov+ sin Ahikám+ je varoval Jeremija, tako da ta ni bil izročen v roke ljudstvu, da bi ga usmrtilo.+
