Jeremija 34:1–22
34 Ko so se babilonski kralj Nebukadrezar*,+ vsa njegova vojska,+ vsa kraljestva na zemlji, ki so bila pod njegovo oblastjo,+ in vsa ljudstva bojevala proti Jeruzalemu in proti vsem njegovim mestom,+ je Jeremiju prišla od Jehova naslednja beseda:
2 »Jehova, Izraelov Bog, pravi takole: ‚Pojdi in govori Judovemu kralju Zedekíju;+ reci mu: »Jehova govori takole: ‚Glej, to mesto bom izročil v roke babilonskemu kralju,+ in ta ga bo požgal z ognjem.+
3 Ne boš ubežal njegovi roki, ampak te bodo ujeli in izročili v njegovo roko.+ Babilonskemu kralju boš gledal iz oči v oči+ in z njim boš govoril od ust do ust, in odpeljan boš v Babilon.‘
4 Toda poslušaj Jehovovo besedo, Zedekíja, Judov kralj:+ ‚Jehova takole pravi o tebi: »Ne boš umrl od meča.
5 Umrl boš v miru.+ In kakor so zažigali dišave tvojim očetom, nekdanjim kraljem, ki so bili pred teboj,+ bodo zažigali dišave+ tudi tebi. Za teboj bodo žalovali:+ ‚Gorje, gospodar!‘+ Kajti ‚jaz sem to govoril,‘ pravi Jehova.«‘«‘«
6 In prerok Jeremija je Judovemu kralju Zedekíju govoril vse te besede+ v Jeruzalemu,
7 ko se je vojska babilonskega kralja bojevala proti Jeruzalemu in proti vsem Judovim mestom, ki so preostala,+ proti Lahíšu+ in proti Azéki.+ Kajti od vseh Judovih mest sta edino ti utrjeni mesti+ ostali nezavzeti.+
8 To je beseda, ki je od Jehova prišla Jeremiju, potem ko je kralj Zedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom v Jeruzalemu, da mu razglasi osvoboditev,+
9 namreč da naj vsak izpusti na svobodo svojega hlapca in svojo deklo, Hebrejca+ in Hebrejko, tako da jim Judje, njihovi bratje, ne bodo več služabniki.+
10 In vsi knezi+ in vse ljudstvo so ubogali in se zavezali, da bodo izpustili na svobodo vsak svojega hlapca in vsak svojo deklo, tako da jih ne bodo več imeli za služabnike. Ubogali so in jih izpustili.+
11 Pozneje pa so si premislili+ ter hlapce in dekle, ki so jih izpustili, spet vzeli nazaj in jih prisilili, da jim služijo.+
12 Zato je Jeremiju prišla Jehovova beseda. Jehova mu je rekel:
13 »Jehova, Izraelov Bog, govori takole: ‚Z vašimi praočeti sem tistega dne, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele,+ iz hiše sužnjev,+ sklenil zavezo z besedami:+
14 »Ob koncu sedmih let naj vsak izpusti svojega brata,+ Hebrejca,+ ki se mu je prodal+ in mu služil šest let! Naj ga pusti, da odide na svobodo.« Toda vaši praočetje me niso poslušali niti niso nagnili svojega ušesa.+
15 Vi pa ste se danes spreobrnili in storili, kar je prav v mojih očeh, s tem da ste razglasili osvoboditev vsak svojemu bližnjemu in sklenili zavezo pred menoj+ v hiši, ki nosi moje ime.+
16 Potem pa ste si premislili+ in oskrunili moje ime,+ s tem da ste vsak svojega hlapca in vsak svojo deklo, ki ste jih izpustili na svobodo, kar si je želela tudi njihova duša, vzeli nazaj in jih prisilili, da vam služijo.‘+
17 Zato Jehova pravi takole: ‚Niste me ubogali in niste razglasili osvoboditve+ vsak svojemu bratu in vsak svojemu bližnjemu. Zato bom jaz razglasil osvoboditev vam,‘+ govori Jehova, ‚tako da vas bom izročil meču,+ kugi+ in lakoti+ ter bom storil, da boste postali grozljiv prizor za vsa kraljestva na zemlji.+
18 In može, ki so prelomili mojo zavezo+ in niso izpolnjevali besed zaveze, ki so jo sklenili z menoj, s tem da so razsekali tele na dvoje+ ter šli med njegovima polovicama+
19 – Judove kneze in jeruzalemske kneze,+ dvorjane, duhovnike in vse ljudstvo dežele, vse, ki so šli med polovicama teleta –
20 bom izročil v roke njihovim sovražnikom in v roke tistim, ki jim strežejo po življenju*;+ in njihova trupla bodo žrle ptice neba in zveri zemlje.+
21 Judovega kralja Zedekíja+ in njegove kneze bom izročil v roke njihovim sovražnikom, v roke tistim, ki jim strežejo po življenju*, in v roke vojski babilonskega kralja,+ katera se umika od vas.‘+
22 ‚Glejte, zapovedal bom,‘ govori Jehova, ‚in jih privedel nazaj nad to mesto,+ da se bodo bojevali zoper njega, ga zavzeli in požgali z ognjem.+ Judova mesta bom spremenil v nenaseljeno puščavo.‘«+
