Jeremija 38:1–28
38 Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedalíja, Šelemjájev sin Juhál+ in Malkijájev sin+ Pašhúr so slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu:+
2 »Jehova govori takole: ‚Kdor bo ostal v tem mestu, bo umrl od meča,+ lakote+ in kuge.+ Kdor pa bo šel h Kaldejcem, bo ostal pri življenju; njegova duša bo njegov plen, in bo živel.‘+
3 Jehova pravi takole: ‚To mesto bo izročeno vojski babilonskega kralja; zavzel ga bo.‘«+
4 Tedaj so knezi rekli kralju: »Ta človek mora biti usmrčen,+ ker slabi roke vojakom, ki so ostali v tem mestu, in roke vsega ljudstva, ko jim govori te besede.+ Ta človek temu ljudstvu ne želi miru, ampak nesrečo.«
5 Kralj Zedekíja pa je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kajti kralj ne more nič proti vam.«+
6 Tako so Jeremija vzeli in ga vrgli v vodni zbiralnik kraljevega sina Malkijája+ na Stražarskem dvorišču.+ Vanj so ga spustili z vrvmi. Toda v zbiralniku ni bilo vode, ampak samo blato, tako da se je Jeremija pogreznil v blato.+
7 In Etiopijec Ébed Méleh,+ evnuh, ki je služil v kraljevi hiši, je slišal, da so Jeremija vrgli v vodni zbiralnik. Kralj pa je takrat sedel pri Benjaminovih vratih.+
8 Zato je Ébed Méleh odšel iz kraljeve hiše in kralju dejal:
9 »O moj gospod kralj, ti možje so slabo ravnali v vsem, kar so storili preroku Jeremiju. Vrgli so ga namreč v vodni zbiralnik, in on bo tam umrl+ od lakote,+ kajti v mestu ni več kruha.«
10 Tedaj je kralj Etiopijcu Ébed Mélehu zapovedal: »Vzemi s seboj od tod trideset mož in potegni preroka Jeremija iz vodnega zbiralnika, preden umre.«+
11 Tako je Ébed Méleh vzel s seboj može in odšel v kraljevo hišo, v prostor pod zakladnico.+ Od tam je vzel ponošena oblačila in stare cunje ter jih z vrvmi spustil k Jeremiju v vodni zbiralnik.+
12 Nato je Etiopijec Ébed Méleh Jeremiju dejal: »Prosim, položi si ta ponošena oblačila in cunje med pazduhe in vrvi.« In Jeremija je storil tako.+
13 Potem so ga potegnili z vrvmi in spravili iz vodnega zbiralnika. Jeremija pa je ostal na Stražarskem dvorišču.+
14 In kralj Zedekíja je poslal po preroka Jeremija,+ naj pride k njemu k tretjemu vhodu,+ ki je v Jehovovi hiši.+ Tedaj je kralj Jeremiju dejal: »Rad bi te nekaj vprašal. Ničesar mi ne prikrivaj.«+
15 Jeremija pa mu je odvrnil: »Če ti povem, me boš usmrtil, in če ti svetujem, me ne boš poslušal.«+
16 Tedaj je kralj Zedekíja na skrivnem prisegel Jeremiju z besedami: »Kakor res živi Jehova, ki nam je dal to življenje*,+ te ne bom usmrtil in te ne bom izročil v roke tistim možem, ki ti strežejo po življenju*.«+
17 Nato je Jeremija Zedekíju rekel: »Jehova, Bog nad vojskami,+ Izraelov Bog,+ govori takole: ‚Če boš šel h knezom babilonskega kralja,+ bo tvoja duša živela in to mesto ne bo požgano z ognjem; ti in tvoja hiša boste ostali pri življenju.+
18 Toda če ne boš šel h knezom babilonskega kralja, bo to mesto izročeno v roke Kaldejcem in ga bodo požgali z ognjem,+ ti pa ne boš ubežal njihovi roki.‘«+
19 Tedaj je kralj Zedekíja Jeremiju dejal: »Strah me je Judov, ki so prebežali h Kaldejcem.+ Lahko bi me izročili v njihove roke in bi ti grdo ravnali z menoj.«+
20 Toda Jeremija mu je rekel: »Ne bodo te izročili. Ti le poslušaj, prosim, Jehovov glas v tem, kar ti govorim, pa se ti bo dobro godilo+ in bo tvoja duša živela.
21 Toda če ne boš hotel iti k njim,+ se bo zgodilo to, kar mi je pokazal Jehova. Videl sem namreč tole:
22 Glej, vse ženske, ki so še ostale v hiši Judovega kralja,+ peljejo ven h knezom babilonskega kralja.+ In ženske govorijo:‚Tisti, ki so bili v miru s teboj, so te zapeljali+ in premagali.+Povzročili so, da se je tvoja noga pogreznila v blato, potem pa so se umaknili.‘+
23 Vse tvoje žene in tvoje sinove bodo odvedli h Kaldejcem, pa tudi ti ne boš ubežal njihovi roki.+ Roka babilonskega kralja te bo ujela, in zaradi tebe bo to mesto požgano z ognjem.«+
24 Tedaj je Zedekíja Jeremiju rekel: »Naj nihče ne izve tega, sicer boš umrl!
25 Če bodo knezi+ slišali, da sem govoril s teboj, in bodo prišli k tebi ter ti dejali ‚Povej nam, kaj si govoril kralju. Ničesar nam ne prikrivaj, pa te ne bomo usmrtili. In kaj ti je povedal kralj?‘,
26 jim reci: ‚Kralja sem prosil, naj se me usmili in me ne pošlje nazaj v Jonatanovo hišo,+ da tam ne umrem.‘«
27 In res so prišli vsi knezi k Jeremiju in ga začeli spraševati. Toda on jim je povedal to, kar mu je kralj zapovedal.+ Tedaj so ga nehali spraševati, ker niso slišali, o čem sta se pogovarjala.
28 Jeremija pa je še naprej ostal na Stražarskem dvorišču,+ vse do dneva, ko je bil Jeruzalem zavzet.+ In to, kar je govoril, se je zgodilo, ko je bil Jeruzalem zavzet.+
