Jeremija 40:1–16

40  Jeremiju je od Jehova prišla beseda, potem ko ga je Nebuzaradán,+ poveljnik telesne straže, v Rámi+ izpustil na prostost – ko ga je osvobodil, je bil namreč v okovih sredi vseh pregnancev, ki so jih iz Jeruzalema in Juda peljali v pregnanstvo v Babilon.+  Poveljnik telesne straže je vzel Jeremija in mu dejal: »Jehova, tvoj Bog, je napovedal to nesrečo temu mestu.+  Jehova je zdaj to uresničil in storil natanko tako, kakor je govoril, ker ste grešili zoper Jehova in niste poslušali njegovega glasu. Zato vas je to doletelo.+  Glej, danes te osvobajam okovov, ki so na tvojih rokah. Če se ti zdi dobro iti z menoj v Babilon, pridi, in jaz bom skrbno pazil nate.+ Če pa se ti ne zdi dobro iti z menoj v Babilon, ostani. Glej, vsa dežela ti je na razpolago. Kamor se ti zdi dobro in prav iti, tja pojdi!«+  Medtem ko je Jeremija še razmišljal o vrnitvi, mu je Nebuzaradán rekel: »Vrni se h Gedalíju,+ Ahikámovemu+ sinu, Šafánovemu+ vnuku, ki ga je babilonski kralj postavil nad Judova mesta, in bivaj pri njem sredi ljudstva; ali pa pojdi kam drugam, kamor se ti zdi prav iti.«+ Nato mu je poveljnik telesne straže dal nekaj hrane in darilo ter ga odpustil.+  Tako je Jeremija prišel k Ahikámovemu sinu Gedalíju+ v Mícpo+ in bival pri njem sredi ljudstva, ki je še ostalo v deželi.  Čez čas pa so vsi vojaški poveljniki, ki so bili s svojimi možmi na deželi,+ slišali, da je babilonski kralj postavil nad deželo Ahikámovega sina Gedalíja in da mu je dal oblast nad moškimi, ženskami, otroki in revnimi izmed ljudstva*, ki niso bili odpeljani v pregnanstvo v Babilon.+  Tako so h Gedalíju v Mícpo prišli Netanjájev sin Izmael,+ Karéahova sinova Johanán+ in Jonatan, Tanhúmetov sin Serajá, sinovi Efája Netófčana+ in Jaazanjá,+ sin nekega Maahčána+ – oni in njihovi možje.+  Gedalíja,+ Ahikámov+ sin, Šafánov+ vnuk, pa je njim in njihovim možem prisegel:+ »Ne bojte se služiti Kaldejcem! Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju, pa se vam bo dobro godilo.+ 10  Glejte, jaz bom ostal v Mícpi,+ da vas bom zastopal pred Kaldejci, ki bodo prihajali k nam. Vi pa pridelujte vino,+ poletno sadje* in olje; spravljajte to v svoje posode in prebivajte v mestih, ki ste jih zasedli.« 11  Tudi vsi Judje, ki so bili v Moábu in med Amónovimi sinovi in v Edómu, in tisti, ki so bili v vseh drugih deželah,+ so slišali, da je babilonski kralj pustil Judu preostanek in da je nad njimi postavil Gedalíja,+ Ahikámovega sina, Šafánovega vnuka. 12  Tako so se vsi Judje začeli vračati iz vseh krajev, kamor so bili razkropljeni, in so prihajali v Judovo deželo h Gedalíju v Mícpo.+ In pridelali so zelo veliko vina in poletnega sadja. 13  Karéahov sin Johanán+ in vsi vojaški poveljniki, ki so bili na deželi,+ so prišli h Gedalíju v Mícpo 14  in mu rekli: »Ali ne veš, da je Baalís, kralj Amónovih sinov,+ poslal Netanjájevega sina Izmaela,+ da bi te* umoril?« Toda Ahikámov sin Gedalíja jim ni verjel.+ 15  Tedaj je Karéahov sin Johanán+ na skrivnem kraju v Mícpi dejal Gedalíju: »Šel bom in ubil Netanjájevega sina Izmaela, tako da ne bo za to nihče izvedel.+ Zakaj naj bi te* umoril in zakaj naj bi se vse Judovo ljudstvo, ki se je zbralo pri tebi, razkropilo in bi Judov preostanek propadel?«+ 16  Toda Ahikámov+ sin Gedalíja+ je Karéahovemu sinu Johanánu odvrnil: »Ne stori tega, ker to, kar govoriš glede Izmaela, ni res.«+

Opombe

Dobesedno »ljudstva dežele«.
Šlo je zlasti za smokve, morda pa tudi za dateljne.
Dobesedno »tvojo dušo«.
Dobesedno »tvojo dušo«.