Jeremija 42:1–22
42 Tedaj so vsi vojaški poveljniki, Karéahov sin Johanán,+ Hošajájev+ sin Jaazanjá+ in vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega, pristopili
2 k preroku Jeremiju in mu rekli: »Prisluhni, prosimo, naši prošnji za milost! Moli k Jehovu, svojemu Bogu,+ za nas, za ves ta preostanek, ker nas je od mnogih ostalo le še malo,+ kakor sam vidiš.
3 Naj nam Jehova, tvoj Bog, pove, po kateri poti naj gremo in kaj naj storimo.«+
4 Prerok Jeremija jim je odvrnil: »Prav, molil bom k Jehovu, vašemu Bogu, kakor ste govorili,+ in povedal vam bom vsako besedo, s katero vam bo Jehova odgovoril.+ Ne bom vam zamolčal nobene besede.«+
5 Oni pa so Jeremiju dejali: »Jehova naj bo resnična in zvesta priča zoper nas,+ če ne bomo povsem ravnali po vsaki besedi, ki nam jo bo Jehova, tvoj Bog, poslal po tebi!+
6 Bodisi da bo glas Jehova, našega Boga, h kateremu te pošiljamo, dober ali slab, ga bomo poslušali, da se nam bo dobro godilo, ker bomo poslušali glas Jehova, našega Boga.«+
7 Čez deset dni pa je Jeremiju prišla beseda od Jehova.+
8 Zato je poklical Karéahovega sina Johanána, vse vojaške poveljnike, ki so bili z njim, in vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega,+
9 ter jim dejal: »Jehova, Izraelov Bog, h kateremu ste me poslali s svojo prošnjo za milost,+ govori takole:
10 ‚Če boste prebivali v tej deželi,+ vas bom zidal, ne pa podiral, sadil, ne pa ruval,+ ker mi bo hudo zaradi nesreče, ki sem vam jo prizadejal.+
11 Naj vas ne bo strah babilonskega kralja, ki se ga bojite.‘+
‚Ne bojte se ga,‘+ govori Jehova, ‚ker sem jaz z vami, da vas rešim in osvobodim iz njegove roke.+
12 Izkazal vam bom usmiljenje, in on se vas bo usmilil ter vas vrnil v vašo deželo.+
13 Če pa boste rekli »Ne, ne bomo prebivali v tej deželi!« in ne boste poslušali glasu Jehova, svojega Boga,+
14 ampak boste govorili »Ne, v egiptovsko deželo bomo šli,+ kjer ne bomo več videli vojne, kjer ne bomo slišali glasu roga in kjer ne bomo lačni kruha; tam bomo prebivali«,+
15 poslušajte Jehovovo besedo, o Judov preostanek! Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govori takole: »Če se boste namenili iti v Egipt in boste zares odšli tja, da bi tam prebivali,+
16 vas bo v egiptovski deželi dohitel meč, ki se ga bojite,+ in lakota, katere vas je strah, bo šla za vami v Egipt,+ in tam boste umrli.+
17 In vsi možje, ki se bodo namenili iti v Egipt, da bi tam prebivali, bodo umrli od meča, lakote in kuge;+ nihče od njih ne bo preživel ali ubežal nesreči, ki jo bom privedel nadnje.«‘+
18 Kajti Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, pravi takole: ‚Tako kakor sem izlil svojo jezo in svoj srd na prebivalce Jeruzalema,+ tako bom izlil svoj srd na vas, če boste šli v Egipt. V prekletstvo boste, postali boste grozljiv prizor, preklinjali vas bodo in zasramovali;+ in nikoli več ne boste videli tega kraja.‘+
19 Jehova vas svari, o Judov preostanek. Ne hodite v Egipt!+ Vedite, da danes pričujem zoper vas,+
20 da ste grešili proti svojim dušam.+ Poslali ste me namreč k Jehovu, svojemu Bogu, z besedami: ‚Moli za nas k Jehovu, našemu Bogu, in vse, kar bo Jehova, naš Bog, rekel, nam sporoči, in bomo storili tako.‘+
21 Danes vam to govorim, toda vi ne boste poslušali glasu Jehova, svojega Boga; sprejeli ne boste ničesar, kar mi je naročil, da naj vam oznanim.+
22 Zato vedite, da boste v deželi, v katero želite iti, da bi tam prebivali, umrli od meča, lakote in kuge.«+
