Jeremija 5:1–31
5 Pojdite po jeruzalemskih ulicah in poglejte, poizvedite in preverite na njegovih trgih, ali je kje človek,+ ali obstaja kdo, ki ravna pravično+ in si prizadeva za zvestobo,+ pa bom mestu odpustil.
2 Tudi če bi rekli »Kakor res živi Jehova!«, bi prisegali po krivem.+
3 O Jehova, ali se tvoje oči ne ozirajo k zvestobi?+ Udaril si jih,+ vendar jih ni bolelo.+ Strl si jih,+ toda discipliniranja* niso sprejeli.+ Svoje obličje so naredili trše od skale.+ Nočejo se spreobrniti.+
4 Tedaj sem dejal: »Zares so nevedno ljudstvo. Ravnajo nespametno, saj se ne menijo za Jehovovo pot, za postavo svojega Boga.+
5 Šel bom k veljakom in govoril z njimi,+ ker oni gotovo pazijo na Jehovovo pot, na postavo svojega Boga.+ Toda vsi oni so zlomili jarem in raztrgali vezi.«+
6 Zato jih napada lev iz gozda, volk s sušnih ravnic jih pleni,+ leopard preži pri njihovih mestih.+ Vsakega, ki odide iz njih, raztrgajo. Kajti njihovi prestopki so se namnožili, njihovih nezvestih dejanj je zelo veliko.+
7 Kako naj ti to odpustim? Tvoji sinovi so me zapustili in prisegajo+ pri tistem, kar ni Bog.+ Jaz sem jih sitil,+ toda oni še naprej prešuštvujejo+ in v trumah hodijo v hišo prostitutke.
8 So kakor pohotni žrebci z močnimi modi. Vsak rezgeta za ženo svojega bližnjega.+
9 »Ali mi ne bodo zaradi tega dajali odgovora?« govori Jehova.+ »Ali naj se moja duša ne maščuje nad takšnim narodom?«+
10 »Povzpnite se med nasade vinske trte in pustošite,+ vendar jih ne pokončajte povsem.+ Odstranite njene bujne mladike, ker niso Jehovove.+
11 Kajti Izraelova hiša in Judova hiša sta z menoj ravnali zvijačno,« govori Jehova.+
12 »Tajijo Jehova in govorijo: ‚Ni ga.+ Nesreča ne bo prišla nad nas, ne bomo videli ne meča ne lakote.‘+
13 Preroki so postali kakor veter, Božje besede ni v njih.+ To, kar govorijo, se bo zgodilo njim.«
14 Zato Jehova, Bog nad vojskami, pravi: »Ker tako govorite, bom svoje besede v tvojih ustih spremenil v ogenj,+ in to ljudstvo bodo drva, ki jih bo ogenj požrl.«+
15 »Glej, nad vas bom od daleč privedel narod,+ o Izraelova hiša,« govori Jehova. »To je narod, ki obstaja že dolgo.+ To je starodaven narod, narod, katerega jezika ne znaš, in ne razumeš, kaj govori.
16 Njihov tul je kakor odprt grob; vsi so junaki.+
17 Požrli bodo tvojo žetev in tvoj kruh.+ Požrli bodo tvoje sinove in tvoje hčere. Požrli bodo tvojo drobnico in tvoje govedo. Požrli bodo tvojo trto in tvojo smokvo.+ Z mečem bodo razbili tvoja utrjena mesta, na katera se zanašaš.«
18 »Vendar vas tudi v tistih dneh,« govori Jehova, »ne bom povsem pokončal.+
19 Govorili boste: ‚Zakaj nam je Jehova, naš Bog, storil vse to?‘+ Ti pa jim boš rekel: ‚Tako kakor ste me zapustili in šli služit tujemu bogu v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.‘«+
20 Govorite o tem v Jakobovi hiši, oznanjajte to v Judu:
21 »Poslušaj zdaj to, o ljudstvo, ki nimaš modrosti in si nerazsodnega srca,+ ki imaš oči, pa ne vidiš,+ in ušesa, pa ne slišiš.+
22 ‚Mar se me ne bojite,‘+ govori Jehova, ‚mar ne prenašate hude bolečine zaradi mene,+ ki sem ogradil morje s peskom, ki sem ga postavil z večno uredbo, da ga morje ne more prestopiti? Čeprav se njegovi valovi zaletavajo, so nemočni, čeprav besnijo, ne morejo priti čez.+
23 Toda to ljudstvo ima zakrknjeno in uporno srce; odvrnili so se od mene in hodijo po svoji poti.+
24 V svojem srcu niso rekli: »Bojmo se Jehova, svojega Boga,+ ki daje dež, jesenski dež in pomladanski dež ob pravem času,+ ki nam ohranja tedne, določene za žetev.«+
25 Zaradi svojih pregreh ste prikrajšani za vse to, zaradi svojih grehov ste ostali brez tega, kar je dobro.+
26 Med mojim ljudstvom so hudobneži,+ ki prežijo kakor ptičarji, ki pritajeno čepijo.+ Nastavljajo pogubne pasti, lovijo ljudi.
27 Tako kakor je kletka polna ptic, tako so njihove hiše polne prevare.+ Zato so postali veliki in bogati.+
28 Zredili so se,+ koža se jim sveti. Njihova hudobija ne pozna meja. Ne zavzemajo se za pravdo,+ niti za pravdo sirot*,+ da bi bili uspešni.+ Ne zavzemajo se za pravico revežev.‘«
29 »Ali mi ne bodo zaradi tega dajali odgovora?« govori Jehova. »Ali naj se moja duša ne maščuje nad takšnim narodom?+
30 V deželi se dogaja nekaj osupljivega, nekaj groznega:+
31 Preroki lažnivo prerokujejo+ in duhovniki teptajo ljudstvo s svojo oblastjo.+ Mojemu ljudstvu pa je to všeč.+ Toda kaj boste storili, ko bo temu prišel konec?«+
