Job 1:1–22
1 V Uzovi deželi+ je živel mož po imenu Job*.+ Ta mož je bil brezgrajen+ in pošten,+ bal se je Boga+ in se ogibal hudega.+
2 Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere.+
3 Imel je sedem tisoč ovc, tri tisoč kamel, petsto parov goved in petsto oslic ter zelo veliko služabnikov. Ta mož je bil največji med vsemi ljudmi na Vzhodu.+
4 In njegovi sinovi so hodili na gostije,+ ki jih je vsak ob svojem dnevu prirejal v svoji hiši; pošiljali so tudi po svoje tri sestre, da so jedle in pile z njimi.
5 Ko pa so se dnevi gostij zvrstili, je Job poslal k njim sporočilo, da naj se očistijo*.+ Vstal je zgodaj zjutraj in daroval žgalne žrtve+ za vsakega od njih. Job je namreč rekel: »Morda so se moji sinovi pregrešili in žalili+ Boga v svojem srcu.«+ Tako je Job vedno delal.+
6 Prišel je dan, ko so sinovi* pravega Boga,+ Jehova, prišli in se postavili pred njega,+ med njimi+ pa je prišel tudi Satan*.+
7 Tedaj je Jehova vprašal Satana: »Od kod prihajaš?« Satan je Jehovu odgovoril: »Potikal sem se po zemlji+ in se sprehajal po njej.«+
8 In Jehova je dejal Satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Na zemlji mu ni enakega,+ mož je brezgrajen+ in pošten,+ boji se Boga+ in se ogiba hudega.«+
9 Tedaj je Satan Jehovu odgovoril: »Ali se Job zastonj boji Boga?+
10 Ali nisi ogradil njega+ in njegove hiše in vsega, kar ima povsod naokrog? Blagoslovil si delo njegovih rok,+ in njegova živina se je namnožila na zemlji.
11 Toda le iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, in boš videl, ali te ne bo v obraz preklel.«+
12 In Jehova je Satanu dejal: »Glej, vse, kar ima, je v tvoji roki. Samo zoper njega ne iztegni svoje roke!« In Satan je odšel izpred Jehovovega obličja.+
13 Nekega dne pa so njegovi sinovi in njegove hčere jedli in pili vino v hiši svojega brata, prvorojenca.+
14 Tedaj je k Jobu prišel sel+ in mu dejal: »Goveda so orala+ in oslice so se pasle poleg njih,
15 ko so vpadli Sabéjci+ in jih odpeljali, služabnike pa pobili z ostrino meča. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«+
16 Ko je ta še govoril, je prišel drugi in rekel: »Božji ogenj je švignil z neba+ in divjal med ovcami in služabniki ter jih pogoltnil. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«
17 Ko je ta še govoril, je prišel tretji in rekel: »Kaldejci+ so se razporedili v tri čete ter planili na kamele in jih odpeljali, služabnike pa pobili z ostrino meča. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«
18 Ko je ta govoril, je prišel še eden in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so jedli in pili vino+ v hiši svojega brata, prvorojenca.
19 In glej, iz pustinje je privršal močan veter+ ter udaril ob štiri vogale hiše, da se je zrušila na tvoje otroke in so umrli. Samo meni je uspelo pobegniti, da ti to sporočim.«
20 Tedaj je Job vstal, si raztrgal+ brezrokavno tuniko in si ostrigel lase+ ter padel na kolena in se priklonil do tal.+
21 Dejal je:»Nag sem prišel iz materinega telesa+in nag se bom vrnil tja.+Jehova je dal+ in Jehova je vzel.+Naj bo hvaljeno Jehovovo ime!«+
22 Pri vsem tem Job ni grešil niti ni Bogu pripisoval nič napačnega.+
Opombe
^ »Job« pomeni »osovražen«.
^ Ali »posvetijo«.
^ Ali »angeli«.
^ Ali »Upornik« (hebrejsko hasSatán). Določni člen v hebrejščini kaže na to, da je z izrazom »Satan« mišljena točno določena oseba.
