Job 11:1–20
11 Tedaj je spregovoril Naámčan Zofár+ in rekel:
2 »Ali bo množica besed ostala brez odgovora?Ali naj ima hvalisavec prav?
3 Ali bodo tvoje prazne besede utišale ljudi?Ali se boš posmehoval, ne da bi te kdo pograjal?+
4 Govoriš: ‚Moje poučevanje+ je čisto,čist+ sem se izkazal v tvojih očeh.‘
5 O, da bi Bog spregovoril,da bi odprl svoje ustnice in govoril s teboj!+
6 Razodel bi ti skrivnosti modrosti,kajti modrost* se kaže na mnogo načinov.Spoznal bi tudi, da Bog nekatere tvoje pregrehe izroča v pozabo.+
7 Ali moreš doumeti Božje globočine?+Ali moreš doumeti meje Vsemogočnega?
8 Modrost je višja od neba. Kaj lahko dosežeš?Globlja je od šeóla*.+ Kaj lahko spoznaš?
9 Daljša je od zemlje, če se izmeri,širša je od morja.
10 Če on gre in dá koga pripreti,potem pa skliče sodišče, kdo mu lahko brani?
11 Kajti on dobro pozna ljudi, ki so polni neresnice.+Ko vidi zlo, ali temu ne posveti pozornosti?
12 Praznoglavec si bo pridobil sprevidevno srce,ko se bo zebra* rodila kot človek.
13 Ti pa pripravi svoje srcein razširi svoje roke proti Bogu.+
14 Če je v tvojih rokah zlo, ga odpravi daleč od sebe,v tvojih šotorih naj ne prebiva nepravičnost.
15 Kajti tedaj boš povzdignil svoj obraz brez madeža,+trden boš in se ne boš bal.
16 Pozabil boš na trpljenje,spominjal se ga boš kakor vode, ki je odtekla.
17 Dnevi tvojega življenja+ bodo svetlejši od poldneva,tema bo postala kakor jutranja svetloba.+
18 Poln boš zaupanja, ker boš imel upanje;skrbno se boš razgledoval naokrog – ležal boš brez skrbi.+
19 Počival boš in nihče te ne bo plašil.Mnogi si bodo prizadevali pridobiti tvojo naklonjenost.+
20 Hudobnim pa bodo opešale oči,+njihovo zatočišče bo propadlo,+njihovo edino upanje bo to, da jim duša izdihne.«+
