Job 12:1–25
12 Tedaj je Job rekel:
2 »Zares, vi ste ljudjein z vami bo modrost izumrla!+
3 Tudi jaz imam razsodno srce+ kakor vi,nič slabši nisem od vas.+Komu takšne stvari niso znane?
4 Svojim bližnjim sem v posmeh,+človek, ki kliče k Bogu, da bi ga uslišal.+Pravičnemu in brezgrajnemu človeku se posmehujejo.
5 Brezskrbnež v svojih mislih prezira propad;+ta naj bi doletel tiste, ki jim noge klecajo.+
6 Šotori opustoševalcev so brez skrbi+in tisti, ki jezijo Boga, so prav tako na varnemkakor tisti, ki v roki nosijo boga.+
7 Toda vprašaj, prosim, živino, in te bo poučila,+in ptice neba, in ti bodo povedale.+
8 Zanimaj se za zemljo, in te bo poučila,+ribe v morju+ ti bodo oznanile.
9 Kdo od vseh teh ne ve,da je to naredila Jehovova roka?+
10 V njegovi roki je duša+ vseh živečihin duh vseh človeških teles.+
11 Mar uho ne presoja besed,+tako kakor nebo+ okuša hrano?
12 Mar ni modrosti med ostarelimi,+mar dolgo življenje ne prinese razumnosti*?
13 Pri njem sta modrost in moč,+njegova sta nasvet in razumnost.+
14 Glej! Kar on podre, se ne more več sezidati;+kar on zapre, ne more noben človek odpreti.+
15 Glej! On zadrži vode, in se posušijo;+pošlje jih, in spremenijo zemljo.+
16 Pri njem sta moč in modrost*;+njegov je tisti, ki stori kaj napačnega, in tisti, ki zavaja.+
17 On povzroča, da svetovalci hodijo bosi,+on navaja sodnike, da ravnajo neumno.
18 Vezi kraljev odvezuje+in s pasom opasuje njihova ledja.
19 On povzroča, da duhovniki hodijo bosi,+in spodkopava tiste, ki so utrjeni na svojem položaju.+
20 Zvestim jemlje besedein starcem odvzema razumnost.
21 Na dostojanstvenike izliva zaničevanje+in močnim rahlja pas.
22 On odkriva globoke reči, ki so v temi,+in osvetljuje to, kar je zavito v gosto temo.
23 Narode naredi mogočne, potem pa jih uniči,+stori, da se razširijo, potem pa jih odpelje proč.
24 On jemlje razsodnost poglavarjem ljudstva*,da tavajo po puščavi,+ kjer ni nobene poti.
25 Tipajo po temi,+ kjer ni svetlobe.Navaja jih, da tavajo naokrog kakor pijanci.+
