Job 16:1–22
16 Tedaj je Job odvrnil:
2 »Takšnih reči sem slišal že mnogo.Vsi vi ste nadležni tolažniki!+
3 Ali bo kdaj konec besed, ki so prazne kakor veter?+Kaj te podžiga, da odgovarjaš?
4 Tudi jaz bi lahko govoril kakor vi.Ko bi le bile vaše duše na mestu moje duše!Ali bi z blestečimi besedami govoril zoper vas+in zmajeval z glavo proti vam?+
5 Jaz bi vas okrepil z besedami svojih ust+in tolažba mojih ustnic bi prinesla olajšanje . . .
6 Če govorim, moja bolečina ne popusti,+in če umolknem, ali odide od mene?
7 Toda sedaj me je Bog utrudil,+v propad je pahnil vse, ki so bili ob meni.
8 Zgrabil si me. To pričuje proti meni,+moja suhost je zoper mene. Obtožuje me v obraz.
9 Bog me je v svoji jezi raztrgal, do mene goji sovraštvo.+Zoper mene škriplje z zobmi.+Moj nasprotnik me prebada s svojimi očmi.+
10 Zoper mene na široko odpirajo usta,+z zasramovanjem me udarjajo po licih,v velikem številu se zbirajo proti meni.+
11 Bog me izroča dečkom,meče me v roke hudobnežem.+
12 Živel sem brez skrbi, toda on me je stresel;+zgrabil me je za tilnik in me zdrobil,postavil me je sebi za tarčo.
13 Obkrožajo me njegovi lokostrelci;+brez sočutja mi prebada ledvice,+moj žolč izliva na tla.
14 Predira me in predira kakor zid,vame se zaganja kakor junak.+
15 Preko svoje kože sem sešil raševino,+svoj rog* sem zaril v prah.+
16 Moj obraz je pordel od joka,+na mojih vekah je gosta tema,+
17 čeprav v mojih rokah ni nasiljain je moja molitev čista.+
18 O zemlja, ne prekrivaj moje krvi!+Moje vpitje naj nima počitka!
19 In zdaj, glej, v nebesih je tisti, ki pričuje o meni,moja priča je na višavah.+
20 Moji prijatelji, moji zastopniki, govorijo zoper mene,+moje oko se brez spanca ozira k Bogu.+
21 Treba je razsoditi med človekom in Bogomtako kakor med sinom človekovim in njegovim bližnjim.+
22 Kajti preostalo je le še malo let,in odšel bom po poti, po kateri se ne bom več vrnil.+
Opombe
^ Živalski rog se v Bibliji pogosto rabi kot simbol moči ali oblasti.
