Job 19:1–29
19 Tedaj je Job rekel:
2 »Kako dolgo boste dražili mojo dušo+in me tlačili z besedami?+
3 Desetkrat ste me že pograjaliin vas ni prav nič sram, da tako grdo ravnate z menoj.+
4 In tudi če sem se pregrešil,+ostaja moja napaka pri meni.
5 Toda če se vi v svoji ošabnosti vzdigujete proti meni+in govorite, da si zaslužim svojo sramoto,+
6 vedite, da me je Bog zavedelin me obdal s svojo lovilno mrežo.+
7 Glejte, vpijem ‚Nasilje!‘, vendar ne dobim odgovora,+kličem na pomoč, vendar ni pravice.+
8 Pot mi je zagradil s kamnitim zidom,+ da ne morem naprej,moje steze zavija v temo.+
9 Z mene je slekel mojo slavo,+z glave mi je snel krono.
10 Z vseh strani me ruši, in jaz izginjam,moje upanje ruva kakor drevo.
11 Njegova jeza se razvnema zoper mene,+šteje me za svojega nasprotnika.
12 Njegove čete združeno prihajajo in nasipavajo pot proti meni,+utaborile so se okrog mojega šotora.
13 Moje brate je odpravil daleč od mene,+tisti, ki so me poznali, so se odvrnili od mene.
14 Moji bližnji so izginili,+moji znanci so me pozabili,
15 tisti, ki so bili gostje v moji hiši;+ moje sužnje me imajo za neznanca.V njihovih očeh sem postal tujec.
16 Svojega služabnika kličem, vendar se ne odzove.S svojimi usti ga prosim, naj se me usmili.
17 Moj dih je odvraten moji ženi,+gnusim se sinovom, ki so prišli iz trebuha moje matere.
18 Tudi dečki me zaničujejo;+ko vstanem, govorijo zoper mene.
19 Gnusim se vsem, s katerimi sem si bil blizu,+tisti, ki sem jih imel rad, so se obrnili zoper mene.+
20 Od mojega telesa so ostale samo kosti in koža,+komaj sem ušel smrti*.
21 Usmilite se me, usmilite se me, moji prijatelji,+kajti Božja roka se me je dotaknila!+
22 Zakaj me preganjate kakor Bog+in se ne nasitite mojega mesa?
23 O, da bi se moje besede zapisale!O, da bi bile zapisane v knjigo!
24 Ko bi le bile z železnim pisalom+ in svincemza večno vklesane v skalo!
25 Toda jaz dobro vem, da je moj odkupitelj+ živin da bo prišel za menoj ter se vzdignil+ nad prah.
26 In potem ko so mi odrli kožo – glej, tole!Kljub svojemu shiranemu telesu bom gledal Boga,
27 jaz sam ga bom gledal,+gledale ga bodo moje oči, ne pa oči kakega tujca*.Moje ledvice pešajo v meni.
28 Vi govorite ‚Zakaj ga preganjamo?‘,+ko je vendar korenina problema v meni.
29 Bojte se meča,+kajti meč divja zoper prestopnike,da boste vedeli, da obstaja sodnik.«+
Opombe
^ Dobesedno »ušel sem s kožo svojih zob«.
^ Ali »moje oči bodo gledale njega, ne pa kakega tujca«.
