Juda 1:1–25
1 Jaz, Juda, suženj Jezusa Kristusa, Jakobov brat,+ pišem to pismo poklicanim,+ ki so povezani z Bogom, našim Očetom,+ in zato ljubljeni ter so ohranjeni+ za Jezusa Kristusa:
2 Naj se vam usmiljenje,+ mir+ in ljubezen+ še povečajo.+
3 Ljubljeni,+ čeprav sem si močno želel, da bi vam pisal o rešitvi, ki nam je skupna,+ sem ugotovil, da vam je treba pisati in vas spodbuditi, da se močno bojujte za vero,+ ki je bila svetim izročena enkrat za vselej.+
4 Pišem vam zato, ker so se prikradli+ neki ljudje, ki jih Sveti spisi že od zdavnaj določajo+ za to sodbo,+ namreč brezbožniki,+ ki nezasluženo dobrotljivost našega Boga preobračajo v izgovor za razpuščeno vedenje*+ in se izkazujejo nezveste+ našemu edinemu Lastniku+ in Gospodu,+ Jezusu Kristusu.
5 Želim vas spomniti, kljub temu da vam je vse to že znano,+ da je Jehova, čeprav je rešil ljudstvo iz egiptovske dežele,+ potem uničil tiste, ki niso verovali.+
6 In angele, ki niso ostali na svojem prvotnem položaju, temveč so zapustili pripadajoče jim bivališče,+ je z večnimi sponami+ pridržal v gosti temi za sodbo velikega dne.+
7 Tako so tudi Sódoma in Gomóra ter mesta okoli njiju+ – potem ko so se enako kakor oni prej vdajala nečistovanju in so šla za mesom, da bi z njim delala proti naravi+ – postavljena pred nas za svarilni zgled,+ s tem da so bila sodno kaznovana z večnim ognjem.+
8 Kljub temu tudi ti ljudje, ki se vdajajo sanjam,+ podobno skrunijo meso in se ne ozirajo na gospostvo+ ter žaljivo govorijo o slavnih.+
9 Toda ko je nadangel+ Mihael+ prišel v spor+ s Hudičem in se je prerekal o Mojzesovem truplu,+ se ni drznil z žaljivkami izreči sodbe zoper njega,+ temveč je rekel: »Naj te ukori Jehova.«+
10 Ti ljudje pa žaljivo govorijo o vsem, česar v resnici ne poznajo.+ In vse to, kar vendarle po naravi razumejo kakor nerazumne živali,+ jih vodi v še večjo pokvarjenost.+
11 Slabo se jim piše, ker so krenili po Kajnovi poti+ in so se za plačilo pognali na Balaamovo zmotno pot+ ter so bili uničeni v Kórahovem+ uporniškem govorjenju!+
12 Ti so na vaših bratovskih gostijah kakor čeri, skrite pod vodo,+ ko se gostijo skupaj z vami. Pastirji so, ki brez strahu pasejo sami sebe,+ oblaki brez vode, ki jih vetrovi+ nosijo sem ter tja,+ drevesa v pozni jeseni, pa brez sadu, dvakrat umrla, izkoreninjena.+
13 Divji morski valovi so, ki kot peno naplavljajo tisto, česar bi se morali sramovati,+ zvezde brez ustaljene poti, za katere je za vedno prihranjena črna tema.+
14 Sedmi po vrsti od Adama, Enoh,+ je prerokoval tudi o njih, ko je rekel: »Glej! Jehova je prišel z množicami svojih svetih angelov,+
15 da bi izvršil sodbo nad vsemi+ in da bi vsem brezbožnim dokazal krivdo za vsa njihova brezbožna dejanja, ki so jih brezbožno storili, in za vse nezaslišane reči, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega.«+
16 To so godrnjači,+ ljudje, ki se pritožujejo nad svojimi življenjskimi okoliščinami in ravnajo po svojih željah.+ Ti se tudi širokoustijo,+ hkrati pa občudujejo ljudi+ zaradi lastne koristi.
17 Vi pa se, ljubljeni, spomnite besed, ki so jih že prej izrekli apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa,+
18 ko so vam pravili: »V zadnjem času se bodo pojavili zasmehovalci, ki bodo ravnali po svojih brezbožnih željah.«+
19 To so tisti, ki povzročajo razkole,+ meseni ljudje,+ v katerih ni duhovnosti.+
20 Vi pa, ljubljeni, sezidavajte+ se na svoji presveti veri+ in molite v svetem duhu,+
21 in se tako obdržite v Božji ljubezni,+ medtem ko s pogledom na večno življenje+ čakate na usmiljenje+ našega Gospoda Jezusa Kristusa.
22 Prav tako bodite usmiljeni+ do tistih, ki so v dvomih;+
23 rešujte jih,+ tako da jih trgate iz ognja.+ Toda do drugih bodite usmiljeni s strahom, pri tem pa sovražite celo spodnje oblačilo, ki ga je umazalo meso.+
24 Njemu pa, ki vas more varovati+ pred padcem in vas nadvse vesele postaviti brez madeža+ pred svojo slavo,
25 edinemu Bogu, našemu Rešitelju,+ po Jezusu Kristusu,+ našem Gospodu, naj gre slava,+ veličastnost, moč+ in oblast+ za vso preteklo večnost,+ za zdaj in v vso večnost.+ Amen*.+
