Luka 15:1–32
15 Jezusu pa so se zdaj približevali vsi davkarji+ in grešniki,+ da bi ga poslušali.
2 Zato so farizeji in pismouki godrnjali: »Ta človek sprejema grešnike in z njimi jé.«+
3 Nato pa jim je povedal tole ponazoritev:
4 »Kdo od vas, ki ima sto ovc in izgubi eno od njih, ne pusti ostalih devetindevetdeset v pustinji in gre za izgubljeno, dokler je ne najde?+
5 In ko jo najde, si jo vesel zadene na rame.+
6 Ko pa pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče: ‚Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se mi je izgubila.‘+
7 Povem vam, da bo tudi v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se pokesa,+ kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki se jim ni treba kesati.+
8 In katera ženska, ki ima deset drahem in eno izgubi, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno išče, dokler je ne najde?
9 In ko jo najde, skliče svoje prijateljice in sosede ter jim reče: ‚Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo izgubila.‘
10 Povem vam, da se tako razveselijo tudi Božji angeli nad enim grešnikom, ki se pokesa.«+
11 Nato je rekel: »Neki človek je imel dva sinova.+
12 In mlajši je svojemu očetu rekel: ‚Oče, daj mi tisti del imetja, ki mi pripada.‘+ In oče jima je razdelil svoje premoženje.+
13 Le nekaj dni kasneje pa je mlajši sin zbral vse stvari skupaj in odpotoval v tujino, v daljno deželo, ter tam z razbrzdanim življenjem zapravljal svoje imetje.+
14 Ko je porabil vse, je deželo zajela huda lakota, in začel je trpeti pomanjkanje.
15 Postal je celo najemnik pri nekem človeku iz tiste dežele, in ta ga je poslal na svoja polja past svinje.+
16 Tam se je želel nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu ni nihče nič dal.+
17 Ko se je spametoval, si je rekel: ‚Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote!
18 Vstal bom in odpotoval+ k očetu ter mu rekel: »Oče, grešil sem proti nebesom in proti tebi.+
19 Nisem več vreden, da se imenujem tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.«‘
20 Vstal je torej in šel k svojemu očetu. Ko pa je bil še daleč, ga je oče zagledal. Sin se mu je zasmilil, zato je stekel, se ga oklenil okrog vratu in ga prisrčno poljubil.
21 Nato mu je sin rekel: ‚Oče, grešil sem proti nebesom in proti tebi.+ Nisem več vreden, da se imenujem tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.‘+
22 Tedaj je oče svojim sužnjem rekel: ‚Hitro prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite.+ Nadenite mu prstan+ na roko in mu obujte sandale.
23 Pripeljite tudi pitanega+ mladega bika in ga zakoljite, nato pa jejmo in se veselimo,
24 saj je bil ta moj sin mrtev in je oživel.+ Bil je izgubljen, pa se je našel.‘ In so se začeli veseliti.
25 Njegov starejši sin+ pa je bil na polju. In ko je prišel ter bil že blizu hiše, je zaslišal glasbo in ples.
26 Zato je poklical enega od služabnikov in ga vprašal, kaj vse to pomeni.
27 Ta mu je odgovoril: ‚Prišel je tvoj brat,+ in tvoj oče+ je zaklal pitanega mladega bika, ker je dobil sina zdravega nazaj.‘
28 Sin pa se je razjezil in ni hotel vstopiti. Nato je prišel ven njegov oče in mu začel prijazno prigovarjati.+
29 On pa je očetu rekel: ‚Toliko let ti že služim in nisem nikoli prestopil tvoje zapovedi, pa mi nisi niti enkrat dal kozliča, da bi se poveselil s prijatelji.+
30 Kakor hitro pa je prišel ta tvoj sin,+ ki je tvoje premoženje zapravil z vlačugami,+ si zanj zaklal pitanega mladega bika.‘+
31 Nato mu je oče rekel: ‚Otrok, ti si bil vedno pri meni, in vse, kar je moje, je tvoje.+
32 Toda enostavno smo se morali veseliti in radostiti, kajti ta tvoj brat je bil mrtev in je oživel, bil je izgubljen in se je našel.‘«+
