Luka 16:1–31

16  Svojim učencem je nato rekel: »Neki človek je bil bogat in je imel oskrbnika,+ in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo imetje.+  Zato ga je poklical in mu rekel: ‚Kaj slišim o tebi? Izrôči obračun+ o svojem oskrbništvu, ker ne moreš več upravljati hiše.‘  Nato si je oskrbnik rekel: ‚Kaj naj storim, ker mi bo gospodar+ odvzel oskrbništvo? Za kopánje nisem dovolj močan, beračiti pa me je sram.  Aha, že vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje, ko ne bom več oskrbnik, sprejeli v svoje domove.‘+  K sebi je začel klicati gospodarjeve dolžnike, vsakega posebej. In prvega je vprašal: ‚Koliko dolguješ mojemu gospodarju?‘  Ta je odgovoril: ‚Sto batov olivnega olja.‘ Oskrbnik pa mu je rekel: ‚Vzemi svojo pogodbo nazaj in sedi ter hitro napiši petdeset.‘  Nato je drugega vprašal: ‚Koliko pa mu dolguješ ti?‘ In ta je odgovoril: ‚Sto korov pšenice.‘ Oskrbnik pa mu je rekel: ‚Vzemi svojo pogodbo nazaj in napiši osemdeset.‘  In gospodar je oskrbnika pohvalil, čeprav je bil nepravičen, zato ker je ravnal preudarno.+ Sinovi te stvarnosti* so namreč do svojega rodu preudarnejši od sinov luči.+  Povem vam pa še to: pridobite si prijatelje+ z nepravičnim bogastvom*,+ da vas, ko to poide, sprejmejo v večna bivališča.+ 10  Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, in kdor je v najmanjšem nepravičen, je nepravičen tudi v velikem.+ 11  Če se torej niste izkazali zvestih glede nepravičnega bogastva, kdo vam bo zaupal tisto pravo?+ 12  In če se niste izkazali zveste glede tistega, kar pripada drugemu,+ kdo vam bo dal to, kar je namenjeno vam? 13  Noben hišni služabnik ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.«+ 14  Vse to pa so poslušali farizeji, ki so ljubili denar, in so se mu začeli posmehovati.+ 15  Zato jim je rekel: »Vi se pred ljudmi razglašate za pravične,+ toda Bog pozna vaše srce.+ Kar je namreč pri ljudeh visoko, je v Božjih očeh gnusoba.+ 16  Postava in Preroki so bili do Janeza.+ Odtlej pa se kot dobra novica oznanja Božje kraljestvo in vsakršni ljudje se ženejo naprej, da bi prišli do njega.+ 17  Resnično: lažje bi prešla nebo in zemlja,+ kakor pa bi delček+ črke v Postavi ostal neizpolnjen.+ 18  Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje, in kdor se poroči z žensko, ki je razvezana od moža, prešuštvuje.+ 19  Neki mož+ pa je bil bogat in se je oblačil v škrlat in kakovostno platno ter iz dneva v dan užival v razkošju.+ 20  In pred njegova vrata so prinašali berača Lazarja, ki je bil poln razjed 21  in se je želel nasititi s tem, kar je padalo z bogataševe mize. Celo psi so prihajali in lizali njegove razjede. 22  Čez čas pa je berač umrl,+ in angeli so ga odnesli na častno mesto takoj zraven Abrahama*.+ Umrl+ je tudi bogataš in so ga pokopali. 23  In v hadu* je dvignil oči, ves v mukah,+ ter od daleč videl Abrahama in ob njem na častnem mestu* Lazarja. 24  Zato je zaklical: ‚Oče Abraham,+ usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik,+ kajti trpim v tem plamenečem ognju.‘+ 25  Abraham pa je rekel: ‚Otrok, spomni se, da si v svojem življenju dobil vse dobro, Lazar pa vse hudo. Toda zdaj je on potolažen, ti pa trpiš.+ 26  Poleg vsega tega je med nami in vami+ narejen velik prepad,+ tako da tisti, ki bi hoteli od tu priti čez k vam, ne morejo, in prav tako ne morejo ljudje od tam priti čez k nam.‘+ 27  Nato je oni rekel: ‚Potem pa te prosim, oče, pošlji ga v hišo mojega očeta, 28  saj imam pet bratov. In tem naj dobro razloži, da ne bi tudi oni prišli v ta kraj muk.‘ 29  Abraham pa mu je rekel: ‚Imajo Mojzesa+ in Preroke.+ Te naj poslušajo.‘+ 30  Nato je oni rekel: ‚Nikakor, oče Abraham, ampak če bo šel k njim kdo od mrtvih, se bodo pokesali.‘ 31  Abraham pa mu je odvrnil: ‚Če Mojzesa+ in Prerokov ne poslušajo, jih ne bo prepričalo niti to, če kdo vstane od mrtvih.‘«

Opombe

Glej opombo k Mt 12:32.
Dobesedno »mamonom«.
»Na častno mesto takoj zraven Abrahama« – dobesedno »v Abrahamovo naročje«.
Glej Dodatek 6.
»Ob njem na častnem mestu« – dobesedno »v njegovem naročju«.