Luka 18:1–43
18 Nato jim je povedal ponazoritev v zvezi s tem, da naj vedno molijo in nikoli ne odnehajo.+
2 Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka.
3 Bila pa je v tem mestu tudi vdova, in ta je vztrajno hodila+ k njemu in govorila: ‚Poskrbi, da bom dosegla pravico v sporu s svojim nasprotnikom.‘
4 Nekaj časa tega ni hotel storiti, potem pa si je rekel: ‚Res je, da se Boga ne bojim in da se na človeka ne oziram,
5 vendar ker me ta vdova stalno nadleguje,+ bom vseeno poskrbel, da bo dosegla pravico, tako da ne bo več hodila in me do konca izmučila.‘«+
6 Tedaj je Gospod rekel: »Poslušajte, kaj pravi ta nepravični sodnik!
7 Mar ne bo potem tudi Bog poskrbel, da bodo njegovi izbrani, ki dan in noč vpijejo k njemu, dosegli pravico,+ čeprav je potrpežljiv+ do njih?
8 Povem vam, da bo poskrbel, da bodo hitro dosegli pravico.+ Vendar ali bo Sin človekov, ko bo prišel, res našel takšno vero na zemlji?«
9 In nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični,+ druge pa so dajali v nič,+ je povedal tole ponazoritev:
10 »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej in drugi davkar.
11 Farizej je stal+ in začel v sebi moliti:+ ‚O Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje, namreč izsiljevalci, nepravični, prešuštniki ali kakor tale davkar.+
12 Postim se dvakrat tedensko in dajem desetino od vsega, kar pridobim.‘+
13 Davkar pa je stal od daleč in si niti oči ni upal dvigniti proti nebu, temveč se je tolkel po prsih+ in govoril: ‚O Bog, usmili se mene, grešnika.‘+
14 Povem vam: ta človek je šel na svoj dom pravičnejši+ od onega. Kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.«+
15 Tedaj so mu ljudje začeli prinašati tudi otročiče, da bi se jih dotaknil. Toda ko so to videli učenci, so ljudi začeli oštevati.+
16 Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otročičem, naj pridejo k meni, in ne branite jim. Kajti takšnim pripada Božje kraljestvo.+
17 Resnično vam povem: kdor Božjega kraljestva ne sprejme kakor majhen otrok, nikakor ne bo prišel vanj.«+
18 Neki oblastnik pa ga je vprašal: »Dobri učitelj, kaj moram storiti, da bom podedoval večno življenje?«+
19 Jezus mu je rekel: »Zakaj me imenuješ dobri? Nihče ni dober razen enega, Boga.+
20 Zapovedi poznaš:+ ‚Ne prešuštvuj,+ ne ubijaj,*+ ne kradi,+ ne pričaj po krivem,+ spoštuj svojega očeta in svojo mater.‘«+
21 Nato mu je oblastnik rekel: »Vse to izpolnjujem že od mladosti.«+
22 Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še nekaj ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in to razdeli revnim, pa boš imel zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj.«+
23 Te besede pa so ga močno užalostile, saj je bil zelo bogat.+
24 Jezus ga je pogledal in rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo denar, prišli v Božje kraljestvo!+
25 Lažje namreč kamela pride skozi šivankino uho kakor bogataš v Božje kraljestvo.«+
26 Ti, ki so to slišali, so vprašali: »Kdo se potem sploh lahko reši?«
27 Odgovoril je: »Kar je pri ljudeh nemogoče, je pri Bogu mogoče.«+
28 Peter pa je rekel: »Glej! Mi smo svoje imetje zapustili in šli za teboj.«+
29 Tedaj jim je Jezus rekel: »Resnično vam povem, da ni nikogar, ki je zaradi Božjega kraljestva zapustil hišo, ženo, brate, starše ali otroke,+
30 pa ne bi v tem času dobil mnogokrat več in v prihodnji stvarnosti* večno življenje.«+
31 Nato je dvanajstere odvedel na stran in jim rekel: »Glejte! V Jeruzalem gremo in vse, kar so preroki+ napisali glede Sina človekovega, se bo izpolnilo.+
32 Tako bo na primer izročen pripadnikom drugih narodov, iz njega se bodo norčevali,+ se znašali+ nad njim in pljuvali+ vanj.
33 Prebičali+ ga bodo in nato ubili,+ tretji dan pa bo vstal.«+
34 Toda oni niso doumeli nič od tega. Te besede so jim bile skrite in niso razumeli, kaj jim je govoril.+
35 Ko pa se je približeval Jêrihi, je ob cesti sedel neki slep mož in beračil.+
36 Slišal je, da gre mimo množica, zato je začel spraševati, kaj naj bi to pomenilo.
37 Povedali so mu: »Jezus Nazaréčan gre mimo!«+
38 Tedaj je zavpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«+
39 Ti, ki so hodili spredaj, so mu začeli zabičevati, naj bo tiho, on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!«+
40 Tedaj se je Jezus ustavil in ukazal, naj človeka privedejo k njemu.+ Ko je ta prišel blizu, ga je Jezus vprašal:
41 »Kaj hočeš, da ti storim?«+ Človek je odgovoril: »Gospod, povrni mi vid.«+
42 In Jezus mu je rekel: »Naj se ti povrne vid. Tvoja vera te je ozdravila.«+
43 Vid se mu je v hipu povrnil,+ in šel je za njim ter slavil Boga.+ Pa tudi vsi drugi ljudje so, ko so to videli, hvalili Boga.
