Luka 19:1–48
19 Nato je Jezus prišel v Jêriho+ in šel skozi mesto.
2 Tam pa je bil tudi mož, ki mu je bilo ime Zahéj. Ta je bil višji davkar in premožen človek.
3 Hotel je videti,+ kdo je ta Jezus, pa zaradi množice ni mogel, ker je bil majhne postave.
4 Zato je stekel naprej in splezal na murvovo smokvo*, da bi ga videl, saj naj bi šel tam mimo.
5 Ko je Jezus prišel do tja, je pogledal gor in mu rekel: »Zahéj, pridi hitro dol. Danes moram namreč ostati v tvoji hiši.«
6 Tedaj je hitro splezal dol in ga z veseljem sprejel v goste.
7 Ko pa so drugi to videli, so vsi začeli godrnjati:+ »Nastanil se je pri človeku, ki je grešnik.«
8 Zahéj pa je vstal in Gospodu rekel: »Gospod, glej, polovico svojega imetja dajem revnim, in če sem od koga kaj izsilil z lažno obtožbo,+ mu povrnem štirikratno.«+
9 Tedaj mu je Jezus rekel: »Danes je v to hišo prišla rešitev, saj je tudi ta človek Abrahamov sin.+
10 Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit to, kar je bilo izgubljeno.«+
11 Ko so poslušali vse to, jim je povedal še ponazoritev, to pa zato, ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se bo Božje kraljestvo pokazalo takoj.+
12 Zato je rekel: »Neki človek plemenitega rodu se je odpravljal v daljno deželo, da bi si zagotovil kraljevsko oblast in se nato vrnil.+
13 Poklical je deset svojih služabnikov, jim dal deset min* in jim naročil: ‚Trgujte, dokler ne pridem.‘+
14 Toda njegovi rojaki so ga sovražili+ in za njim poslali odposlanstvo s sporočilom: ‚Nočemo, da bi nam ta zakraljeval.‘+
15 Čez čas se je ta človek, potem ko si je zagotovil kraljevsko oblast, vrnil in ukazal, naj mu pokličejo tiste sužnje, ki jim je dal srebrni denar, da bi videl, kaj so pridobili s trgovanjem.+
16 Pa je pristopil prvi in rekel: ‚Gospod, s tvojo mino sem pridobil deset min.‘+
17 In mu je rekel: ‚Lepo, dobri suženj! Ker si se izkazal zvestega v zelo mali stvari, imej oblast nad desetimi mesti.‘+
18 Nato je prišel drugi in rekel: ‚Gospod, s tvojo mino sem pridobil pet min.‘+
19 In tudi temu je rekel: ‚Bodi nad petimi mesti.‘+
20 Prišel pa je še eden in rekel: ‚Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču.
21 Veš, bal sem se te, ker si strog človek. Jemlješ tisto, česar nisi vložil, in žanješ tisto, česar nisi posejal.‘+
22 Gospodar pa mu je rekel: ‚Po tvojih besedah+ te bom sodil, hudobni suženj. Vedel si, da sem strog človek, da jemljem, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem posejal, mar ne?+
23 Zakaj potem mojega srebrnega denarja nisi vložil v banko? Tako bi ga ob svojem prihodu lahko dvignil skupaj z obrestmi.‘+
24 Tedaj je tem, ki so stali poleg, rekel: ‚Vzemite mu mino in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.‘+
25 Oni pa so mu rekli: ‚Gospod, ta ima že deset min!‘ Rekel jim je:
26 ‚Povem vam, da se bo vsakemu, ki ima, dalo še več. Tistemu, ki nima, pa se bo vzelo še to, kar ima.+
27 Tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim bil kralj, pa privedite sem in jih pred menoj brez usmiljenja pobijte.‘«+
28 In ko je vse to povedal, je krenil naprej proti Jeruzalemu.+
29 Ko je bil že blizu Bétfage in Betánije na gori, ki se imenuje Oljska gora,+ je dva od učencev poslal+
30 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki jo vidita pred seboj, in ko bosta vstopila vanjo, bosta tam našla privezanega oslička, na katerem še noben človek ni sedel. Odvežita ga in pripeljita.+
31 Če pa vaju kdo vpraša ‚Zakaj ga odvezujeta?‘, mu recita takole: ‚Gospod ga potrebuje.‘«+
32 Tako sta ta dva, ki ju je poslal, res odšla in našla vse natanko tako, kakor jima je povedal.+
33 Ko pa sta odvezovala oslička, so ju njegovi lastniki vprašali: »Zakaj odvezujeta oslička?«+
34 Odgovorila sta: »Gospod ga potrebuje.«+
35 Tako sta k Jezusu privedla oslička, vrgla nanj svoja vrhnja oblačila in Jezusa posadila nanj.+
36 Ko se je tako Jezus pomikal+ naprej, so ljudje na pot polagali svoja vrhnja oblačila.+
37 Takoj ko se je približal cesti, ki je vodila z Oljske gore, se je vsa množica učencev začela veseliti in glasno hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli.+
38 Govorili so: »Blagoslovljen ta, ki prihaja kot kralj v Jehovovem imenu!+ Mir v nebesih in slava na najvišjih mestih!«+
39 Nekateri farizeji izmed množice pa so mu rekli: »Učitelj, pograjaj svoje učence.«+
40 On pa jim je odvrnil: »Povem vam, če bi ti molčali, bi vpilo kamenje.«+
41 In ko se je približal, je pogledal mesto in se nad njim razjokal.+
42 Rekel je: »Ko bi le ta dan sprevidelo+ to, kar prinaša mir . . . Toda zdaj je to tvojim očem skrito.+
43 Prišli bodo namreč nadte dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe zgradili utrdbo+ iz priostrenih kolov,+ te obkrožili+ in te stiskali+ z vseh strani.
44 Tebe in tvoje otroke v tebi bodo treščili na tla.+ V tebi ne bodo pustili kamna na kamnu,+ ker nisi sprevidelo časa, ko si bilo preiskano.«+
45 Ko pa je vstopil v tempelj, je začel iz njega izganjati prodajalce.+
46 Govoril jim je: »Pisano je ‚Moja hiša bo hiša molitve‘,+ vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«+
47 In vsak dan je učil v templju. Višji duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so gledali, kako bi ga pokončali.+
48 Vendar niso našli nobenega učinkovitega načina, kako bi lahko to storili, saj se ga je vse ljudstvo stalno oklepalo, da bi ga poslušalo.+
Opombe
^ Grško ime zaznamuje smokvo, ki ima liste podobne murvovim.
^ »Mina« je denarna enota. Glej Dodatek 16.
