Luka 20:1–47
20 Nekega dne, ko je učil ljudstvo v templju in oznanjal dobro novico, so k njemu pristopili višji duhovniki, pismouki in starešine+
2 ter ga pred vsemi vprašali: »Povej nam, od kod ti oblast, da delaš vse to, oziroma, kdo ti je dal to oblast?«+
3 Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal, pa mi povejte:+
4 Ali je bilo Janezovo krščevanje iz nebes ali od ljudi?«+
5 Nato so med seboj takole sklepali: »Če rečemo ‚Iz nebes‘, nas bo vprašal: ‚Zakaj potem Janezu niste verjeli?‘+
6 Če pa rečemo ‚Od ljudi‘, nas bo vse ljudstvo kamenjalo,+ saj je prepričano, da je bil Janez+ prerok.«+
7 Zato so odgovorili, da ne vedo, od kod je.
8 Jezus pa jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, od kod mi oblast, da delam vse to.«+
9 Nato je začel ljudstvu pripovedovati tole ponazoritev: »Neki človek je zasadil vinograd+ in ga dal v najem viničarjem, sam pa je za dalj časa odpotoval v tujino.+
10 Toda ko je nastopil čas, je k viničarjem poslal sužnja,+ da bi mu dali kaj pridelka iz vinograda.+ Viničarji pa so ga pretepli in odpravili praznih rok.+
11 Toda on jim je poslal še drugega sužnja. Tudi tega so pretepli in osramotili ter odpravili praznih rok.+
12 Nato je poslal še tretjega,+ in tudi tega so ranili in vrgli ven.
13 Tedaj pa je lastnik vinograda rekel: ‚Kaj naj storim? Poslal bom svojega ljubljenega sina.+ Morda bodo njega spoštovali.‘
14 Ko so ga viničarji zagledali, so začeli med seboj razpravljati: ‚Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‘+
15 Tedaj so ga vrgli iz vinograda+ in ubili.+ Kaj bo torej lastnik vinograda storil z njimi?+
16 Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.«+
In ko so to slišali, so rekli: »To se ne sme zgoditi!«
17 On pa jih je pogledal in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano, namreč ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,+ je postal glavni vogelnik‘?+
18 Kdor bo padel na ta kamen, se bo raztreščil.+ In na kogar bo ta kamen padel,+ ga bo zdrobil v prah.«+
19 Pismouki in višji duhovniki so hoteli kar takoj položiti roke nanj, pa so se bali ljudstva. Doumeli so namreč, da je imel pri tej ponazoritvi v mislih njih.+
20 Skrbno so ga torej opazovali in nato k njemu poslali može, ki so jih skrivaj najeli. Ti naj bi se delali pravične, zato da bi Jezusa ujeli+ v besedi in ga nato izročili oblastem in v pristojnost deželnega upravitelja.+
21 Ti so ga spraševali: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš ter da nisi pristranski, temveč učiš Božjo pot v skladu z resnico.+
22 Povej nam: Ali nam je dovoljeno plačevati cesarju davek ali ni?«+
23 Toda on je sprevidel njihovo zvijačo in jim rekel:+
24 »Pokažite mi denarij. Čigava podoba in napis sta na njem?« Odvrnili so: »Cesarjeva.«+
25 On pa jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega,+ Bogu pa, kar je Božjega.«+
26 In niso ga mogli pred ljudstvom ujeti v tej besedi, niti mu niso ničesar rekli, ker so bili začudeni nad njegovim odgovorom.+
27 Potem pa je k njemu prišlo nekaj saducejev*, ki pravijo, da ni vstajenja.+ Spraševali so ga:
28 »Učitelj, Mojzes+ nam je napisal: ‚Če umre poročen človek, ki ni imel otrok, naj ženo vzame njegov brat+ in mu z njo obudi potomstvo.‘+
29 Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok.+
30 Enako tudi drugi,
31 tako da jo je vzel tretji. Z vsemi sedmimi se je zgodilo enako: pomrli so in za seboj niso pustili otrok.+
32 Nazadnje je umrla še žena.+
33 Kdo od njih jo bo torej imel za ženo ob vstajenju? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.«+
34 Jezus jim je rekel: »Ljudje v tej stvarnosti* se ženijo+ in možijo,
35 tisti, ki so šteti za vredne,+ da dosežejo prihodnjo stvarnost+ in vstajenje od mrtvih,+ pa se ne bodo ne ženili ne možile.
36 Tudi umreti ne bodo mogli več,+ ker bodo kakor angeli, in bodo Božji otroci, ker bodo otroci vstajenja.+
37 Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o trnovem grmu,+ v kateri je Jehova imenoval ‚Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba‘.+
38 On ni Bog mrtvih, ampak živih, saj so njemu vsi živi.«+
39 Nekateri pismouki so odgovorili: »Učitelj, dobro si povedal.«
40 Niso si ga namreč upali ničesar več vprašati.
41 On pa jim je rekel: »Kako to, da pravijo, da je Kristus Davidov sin?+
42 Saj David sam v knjigi Psalmov pravi: ‚Jehova je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni,
43 dokler ne bom tvojih sovražnikov položil za podnožnik tvojim nogam.«‘+
44 David mu torej pravi ‚Gospod‘. Kako je potem lahko njegov sin?«
45 Nato pa, ko je vse ljudstvo poslušalo, je učencem rekel:+
46 »Pazite se pismoukov, ki radi hodijo okoli v dolgih oblačilih in jim je všeč, da jih ljudje na trgih pozdravljajo. Radi imajo prve sedeže v sinagogah in najvidnejša mesta pri večerjah,+
47 vdovam požirajo hiše+ in opravljajo dolge molitve, da bi jih drugi videli. Ti bodo prejeli ostrejšo sodbo.«+
