Luka 22:1–71
22 Bližal pa se je praznik nekvašenih kruhkov, ki se imenuje pasha.+
2 In višji duhovniki in pismouki so iskali primeren način, da bi se Jezusa znebili,+ saj so se bali ljudstva.+
3 Satan pa je šel v Juda, imenovanega Iškarijót, ki je bil štet med dvanajstere.+
4 Ta je šel k višjim duhovnikom in načelnikom templja ter z njimi govoril o tem, kateri bi bil najprimernejši način, da jim ga izda.+
5 Oni so se razveselili in sklenili, da mu bodo dali srebrnike.+
6 Tako je privolil in začel iskati ugodno priložnost, da bi jim ga izdal, ko zraven ne bo množice.+
7 Nastopil pa je dan nekvašenih kruhkov, ko je bilo treba žrtvovati pashalno žrtev.+
8 In Jezus je poslal Petra in Janeza ter jima rekel: »Pojdita in pripravita nam pashalni obed,+ da bomo jedli.«
9 Onadva pa sta ga vprašala: »Kje hočeš, da ga pripraviva?«
10 Odgovoril jima je:+ »Glejta! Ko bosta prišla v mesto, vama bo prišel naproti moški, ki bo nosil lončeno posodo z vodo. Pojdita za njim v hišo, v katero bo vstopil.+
11 Gospodarju hiše pa recita: ‚Učitelj te sprašuje: »Kje je soba za goste, v kateri bom lahko jedel pashalni obed s svojimi učenci?«‘+
12 Nato vama bo pokazal veliko opremljeno zgornjo sobo. Tam pripravita.«+
13 Odšla sta torej in našla vse natanko tako, kakor jima je rekel, in pripravila sta pashalni obed.+
14 Ko je prišla ura, je z apostoli šel za mizo.+
15 Tedaj jim je rekel: »Zelo sem si želel jesti z vami ta pashalni obed, preden bom trpel.
16 Kajti povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se vse, kar ta predstavlja, ne izpolni v Božjem kraljestvu.«+
17 In ko je sprejel kelih,+ se je zahvalil in rekel: »Vzemite ga in si ga podajte med seboj.
18 Kajti povem vam: odslej ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride Božje kraljestvo.«+
19 Nato je vzel kruh,+ se zahvalil, ga prelomil, jim ga dal in rekel: »To predstavlja* moje telo,+ ki bo dano za vas.+ To delajte meni v spomin.«+
20 Prav tako je po večerji tudi za kelih+ rekel: »Ta kelih predstavlja novo zavezo+ na temelju moje krvi,+ ki se bo prelila za vas.+
21 Toda, glejte, roka mojega izdajalca+ je z menoj pri mizi.+
22 Sin človekov namreč gre svojo pot, tako kakor je določeno.+ Toda gorje tistemu, po katerem bo izdan!«+
23 Zato so se začeli med seboj spraševati, kdo med njimi bi lahko bil tisti, ki bo to storil.+
24 Med njimi pa je prišlo tudi do vročega prerekanja o tem, kdo od njih naj bi bil največji.+
25 Toda on jim je rekel: »Narodom njihovi kralji gospodujejo in tisti, ki imajo oblast nad njimi, se imenujejo dobrotniki*.+
26 Vi pa ne bodite taki.+ Ampak naj ta, ki je med vami največji, postane kot najmlajši+ in ta, ki vodi, naj postane kot tisti, ki streže.+
27 Kdo je namreč večji: ta, ki je za mizo, ali ta, ki streže? Ali ne ta, ki je za mizo? Jaz pa sem med vami kot ta, ki streže.+
28 Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali+ z menoj.+
29 Z vami sklepam zavezo za kraljestvo,+ kakor jo je moj Oče sklenil z menoj,+
30 da boste jedli+ in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu+ ter sedeli na prestolih,+ da bi sodili dvanajstere Izraelove rodove.
31 Simon, Simon, glej, Satan+ vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico.+
32 Toda jaz sem molil+ zate, da ne bi izgubil vere. Ti pa, ko se boš nekoč vrnil, utrjuj+ svoje brate.«
33 Nato mu je Peter rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in v smrt.«+
34 Jezus pa mu je odvrnil: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, dokler ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.«+
35 Vprašal jih je tudi: »Ali vam je česa manjkalo, ko sem vas poslal+ brez mošnje, torbe s hrano in sandal?« Odgovorili so: »Ni!«
36 Nato jim je rekel: »Zdaj pa naj tisti, ki ima mošnjo, to vzame, ravno tako tudi torbo s hrano. In kdor nima meča, naj proda svoje vrhnje oblačilo in ga kupi.
37 Kajti povem vam, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano, namreč: ‚In k nezakonitežem je bil prištet.‘+ Kajti to, kar se nanaša name, se izpolnjuje.«+
38 Nato so rekli: »Gospod, glej, tu sta dva meča.« On pa je dejal: »Dovolj je.«
39 Ko je šel ven, se je kot ponavadi napotil na Oljsko goro, učenci pa so šli za njim.+
40 Ko so prišli tja, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.«+
41 Sam pa se je za približno lučaj kamna oddaljil od njih, pokleknil in začel moliti:
42 »Oče, če hočeš, odstrani ta kelih od mene. Vendar naj se zgodi tvoja volja, ne moja.«+
43 Tedaj se je pred njim pojavil angel iz nebes in ga krepčal.+
44 Ko pa se ga je začela polaščati huda tesnoba, je molil še bolj vneto,+ in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.+
45 Nato je vstal od molitve, šel k učencem in videl, da so od žalosti zaspali.+
46 Rekel jim je: »Zakaj spite? Vstanite in molite, da ne boste prišli v skušnjavo.«+
47 Ko pa je še govoril, je prišla množica in pred njo je šel eden od dvanajsterih, tisti, ki se je imenoval Juda.+ Pristopil je k Jezusu in ga poljubil.+
48 Ta pa ga je vprašal: »Juda, ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?«+
49 Ko so tisti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so vprašali: »Gospod, ali naj udarimo z mečem?«+
50 In eden od njih je res udaril z mečem sužnja velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.+
51 Jezus pa je dejal: »Nehajte! Dovolj je!« In se je dotaknil ušesa in sužnja ozdravil.+
52 Nato je višjim duhovnikom, načelnikom templja in starešinam, ki so prišli tja nadenj, rekel: »Ali ste prišli z meči in gorjačami kakor proti razbojniku?+
53 Ko sem bil dan za dnem z vami v templju,+ niste iztegnili rok proti meni.+ Toda to je vaša ura+ in oblast+ teme.«+
54 Nato so ga prijeli, odpeljali+ in privedli v hišo velikega duhovnika.+ Peter pa je šel od daleč za njim.+
55 Ko so sredi dvorišča zakurili ogenj in se skupaj usedli, je med njimi sedel tudi Peter.+
56 Toda neka služkinja ga je videla, ko je sedel pri ognju, ga premerila z očmi in rekla: »Ta človek je bil tudi z njim.«+
57 Peter pa je to zatajil:+ »Žena, ne poznam ga.«+
58 Nedolgo zatem ga je videl drugi in rekel: »Tudi ti si eden od njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.«+
59 Ko pa je minila že kakšna ura, je neki drug človek začel na vso moč zatrjevati: »Zagotovo je bil tudi ta z njim. Saj je vendar Galilejec!«+
60 Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj govoriš.« In pri priči, ko je še govoril, je zapel petelin.+
61 Gospod se je obrnil in pogledal Petra, in ta se je spomnil Gospodovih besed: »Še preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.«+
62 In je šel ven ter se bridko razjokal.+
63 Tedaj so se tisti, ki so Jezusa stražili, začeli iz njega norčevati+ in ga udarjati.+
64 Pokrivali so ga, nato pa spraševali in govorili: »Prerokuj. Kdo te je udaril?«+
65 Nato so govorili še mnogo drugega, da bi ga sramotili.+
66 Ko pa se je zdanilo, se je sestal zbor starešin ljudstva, tako višji duhovniki kot tudi pismouki,+ njega pa so privlekli v svojo sanhedrínsko* dvorano ter rekli:+
67 »Če si ti Kristus*,+ nam povej.« On pa jim je rekel: »Tudi če bi vam povedal, tega ne bi verjeli.+
68 In če bi vas vprašal, mi gotovo ne bi odgovorili.+
69 Sin človekov+ pa bo odslej sedel na Božji mogočni desni+ strani.«+
70 Tedaj so vsi vprašali: »Ali si torej Božji Sin?« Jezus je odgovoril: »Sami pravite,+ da sem.«
71 Oni pa so dejali: »Ne potrebujemo drugega pričevanja.+ Saj smo to sami slišali iz njegovih ust.«+
Opombe
^ Izraz »dobrotnik« je bil častni naziv.
