Luka 24:1–53
24 Prvi dan v tednu pa so šle zelo zgodaj h grobu in prinesle dišave, ki so jih pripravile.+
2 Toda kamen so našle odvaljen od groba,+
3 in ko so vstopile, trupla Gospoda Jezusa ni bilo nikjer.+
4 Medtem ko so bile zaradi tega vse zmedene, sta k njim pristopila moža v svetlikajočih se oblačilih.+
5 Prestrašile so se in sklonile glave, moža pa sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?
6 [[Ni ga tu, ampak je bil obujen.]]*+ Spomnite se, kaj vam je govoril, ko je bil še v Galileji,+
7 namreč da bo Sin človekov izročen grešnikom v roke, da bo pribit na kol* in da bo tretji dan vstal.«+
8 Tedaj so se spomnile njegovih besed.+
9 Ko so se vrnile od groba, so o vsem tem poročale enajsterim in vsem drugim.+
10 Bile pa so to Marija Magdalena, Ivana+ in Jakobova mati Marija. Pa tudi druge ženske,+ ki so bile z njimi, so o vsem tem pripovedovale apostolom.
11 Toda tem so se te pripovedi zdele nesmiselne in ženskam niso verjeli.+
12 [[Peter pa je vstal in stekel h grobu. Ko se je sklonil, je videl samo povoje, zato je odšel in se sam pri sebi čudil temu, kar se je zgodilo.]]*
13 Toda glej, prav ta dan sta dva od njih potovala v vas, ki se imenuje Émavs in je šestdeset stadijev* oddaljena od Jeruzalema.
14 Med seboj sta se pogovarjala o vsem tem, kar se je zgodilo.+
15 Ko pa sta se tako pogovarjala in razpravljala, je k njima pristopil sam Jezus+ in krenil z njima.
16 Toda njunim očem ni bilo dano, da bi ga prepoznale.+
17 On pa ju je vprašal: »O čem se to pogovarjata med potjo?« Žalostnih obrazov sta se ustavila.
18 Tisti, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je odgovoril: »Ali živiš kot tujec sam v Jeruzalemu, da ne veš, kaj se je te dni dogajalo tam?«
19 In Jezus ju je vprašal: »Kaj pa?« Odgovorila sta mu: »To glede Jezusa Nazaréčana,+ ki je bil prerok,+ mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in pred vsem ljudstvom,
20 kako so ga naši višji duhovniki in voditelji izročili, da je bil obsojen na smrt in pribit na kol.+
21 Mi pa smo upali, da je ta človek tisti, ki naj bi rešil Izraela.+ Poleg vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je vse to zgodilo.
22 Osupnile pa so nas tudi nekatere ženske+ med nami, ker so bile že zgodaj pri grobu,
23 pa v njem niso našle njegovega trupla. Prišle so povedat, da so imele tudi nadnaravno videnje angelov, ki sta rekla, da je živ.
24 Tedaj so nekateri med nami odšli h grobu+ in tam našli vse tako, kakor so povedale ženske, toda njega niso videli.«
25 Tedaj jima je rekel: »O vidva nespametneža, počasna v srcu, da bi verjela vsemu, kar so govorili preroki!+
26 Mar ni bilo potrebno, da Kristus* pretrpi+ vse to in vstopi v svojo slavo?«+
27 Nato je začel pri Mojzesu+ in vseh Prerokih+ ter jima razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Svetih spisih.
28 Medtem so se približali vasi, kamor sta potovala, toda on se je delal, kakor da gre naprej.
29 Onadva pa sta pritiskala nanj: »Ostani z nama, saj se že večeri in je dan že pri koncu.« Tedaj je šel noter, da bi ostal pri njiju.
30 In ko je bil z njima za mizo, je vzel hlebec, ga blagoslovil, razlomil in jima ga podal.+
31 Takrat so se jima oči docela odprle in sta ga prepoznala. On pa je izginil izpred njiju.+
32 Tedaj sta drug drugemu rekla: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je med potjo govoril in v celoti razodeval Svete spise?«
33 Še tisti trenutek sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla tam zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.
34 Ti so rekli: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu!«+
35 Tedaj sta tudi onadva povedala, kaj se jima je zgodilo med potjo in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.+
36 Medtem ko so se pogovarjali o teh stvareh, pa je on sam stopil mednje [[in jim rekel: »Mir z vami.«]]*
37 Oni pa so vsi preplašeni in prestrašeni+ mislili, da vidijo duha.
38 Zato jim je rekel: »Zakaj se vznemirjate in zakaj dvomi obhajajo vaše srce?
39 Poglejte moje roke in noge, da sem res jaz. Potipajte me+ in poglejte. Duh namreč nima mesa in kosti,+ tako kakor vidite, da imam jaz.«
40 [[In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.]]*
41 Ko pa od same radosti še vedno niso verjeli+ in so se čudili, jih je vprašal: »Ali imate kaj hrane?«+
42 Dali so mu kos pečene ribe,+
43 in on jo je vzel ter jo pojedel+ pred njihovimi očmi.
44 Tedaj jim je rekel: »Ko sem bil še z vami, sem vam govoril,+ da se mora izpolniti vse, kar o meni piše v Mojzesovi postavi, Prerokih+ in Psalmih.«+
45 Nato jim je docela odprl um, da so dojeli pomen Svetih spisov,+
46 in jim rekel: »Tako piše, da bo Kristus trpel in tretji dan vstal od mrtvih+
47 ter da se bo v njegovem imenu med vsemi narodi oznanjalo+ kesanje za odpuščanje grehov.+ In vi boste vse od Jeruzalema naprej+
48 pričevali+ za te reči.
49 Glejte, na vas pošiljam to, kar je obljubil moj Oče. Toda vi ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«+
50 On pa jih je odpeljal ven, vse do Betánije. Dvignil je roke in jih blagoslovil.+
51 In ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih ter se začel dvigati v nebo.+
52 Poklonili so se mu in se polni veselja vrnili v Jeruzalem.+
53 In bili so ves čas v templju in slavili Boga.+
