Luka 5:1–39
5 Jezus je ob neki priložnosti stal pri Genézareškem jezeru,+ okoli njega pa se je gnetla množica ljudi in poslušala Božjo besedo.
2 Tedaj je ob bregu videl dva čolna, iz katerih so ribiči že izstopili in so zdaj izpirali svoje mreže.+
3 Šel je na enega od čolnov, na Simonovega, in Simona zaprosil, naj odrine malo stran od brega. Nato se je usedel in začel iz čolna+ učiti množice.
4 Ko je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in tam spustite svoje mreže+ za lov.«
5 Simon pa je odvrnil: »Učitelj, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.+ Toda na tvoj ukaz bom spustil mreže.«
6 In ko so to storili, so zajeli ogromno rib, tako da so se jim začele mreže trgati.
7 Zato so ribičem v drugem čolnu pomignili, naj jim pridejo pomagat.+ Ti so prišli, in napolnili so oba čolna, tako da sta že začela toniti.
8 Ko je Simon Peter+ to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešnik.«+
9 Ob tem ulovu rib so osupnili on in vsi, ki so bili z njim,
10 tudi Jakob in Janez, Zebedéjeva sinova,+ ki sta bila Simonova družabnika. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se. Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.«+
11 Izvlekli so torej čolne na kopno, pustili vse in šli za njim.+
12 Ko pa je bil ob neki drugi priložnosti v enem od mest, je bil tam moški, ves gobav! Ko je ta zagledal Jezusa, je padel na kolena, se priklonil do tal in ga prosil: »Gospod, če le hočeš, me moreš očistiti.«+
13 Jezus je torej iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem. Bodi očiščen.« In gobe so pri priči izginile z njega.+
14 Potem je moškemu naročil, naj tega nikomur ne pove:+ »Ampak pojdi in se pokaži duhovniku+ ter opravi daritev+ za svoje očiščenje, tako kakor je naročil Mojzes, njim v pričevanje.«+
15 Toda glas o njem se je čedalje bolj širil in velike množice so se zbirale, da bi poslušale in bile ozdravljene svojih bolezni.+
16 On pa se je zadrževal na samem v pustinji in molil.+
17 Nekega dne pa je učil in zraven so sedeli farizeji* in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Jehovova moč je bila z njim, da je ozdravljal.+
18 Tedaj so na ležišču prinesli moškega, ki je bil paraliziran, in so gledali, kako bi ga prinesli noter in ga položili pred Jezusa.+
19 Toda zaradi množice ga nikakor niso mogli prinesti noter, zato so se povzpeli na streho ter ga skoznjo na majhnem ležišču spustili med tiste, ki so bili pred Jezusom.+
20 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel: »Človek, grehi so ti odpuščeni.«+
21 Tedaj so pismouki in farizeji začeli razglabljati: »Kdo je ta, ki govori bogokletno?+ Kdo razen Boga samega je zmožen odpuščati grehe?«+
22 Jezus pa je sprevidel, kaj razmišljajo, zato jim je odgovoril: »Kaj razmišljate v svojem srcu?+
23 Kaj je lažje: reči ‚Grehi so ti odpuščeni‘ ali reči ‚Vstani in hodi‘?+
24 Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe . . .« Tedaj je paraliziranemu rekel: »Pravim ti: Vstani, poberi svoje ležišče in pojdi domov.«+
25 In ta je pred vsemi nemudoma vstal, pobral tisto, na čemer je ležal, ter odšel domov in slavil Boga.+
26 Tedaj so bili vsi do zadnjega čisto iz sebe+ in so začeli slaviti Boga. Prestrašili so se in govorili: »Danes smo videli nenavadne stvari!«+
27 Po vsem tem je odšel in pri mitnici* videl sedeti davkarja, ki mu je bilo ime Lévi. Jezus mu je rekel: »Hodi za menoj.«+
28 In Lévi je zapustil vse+ ter vstal in šel za njim.
29 Potem pa je v svoji hiši za Jezusa priredil velik sprejem. In z njimi za mizo je bila tudi velika množica davkarjev in drugih.+
30 Tedaj so farizeji in njihovi pismouki začeli njegovim učencem godrnjaje govoriti: »Zakaj jeste in pijete skupaj z davkarji in grešniki?«+
31 Jezus pa jim je odgovoril: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi,+ ampak bolni.+
32 H kesanju nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike.«+
33 Rekli so mu: »Janezovi učenci se pogosto postijo in izrekajo ponižne prošnje, tudi učenci farizejev delajo tako, tvoji pa jedo in pijejo.«+
34 Jezus jim je rekel: »Mar lahko ženinove prijatelje pripravite k postu, dokler je ženin z njimi?+
35 Toda prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin+ res odvzet,+ in v tistih dneh se bodo postili.«+
36 Nato jim je povedal še eno ponazoritev: »Nihče ne izreže krpe iz novega oblačila in jo prišije na staro oblačilo. Če bi namreč to storil, bi se ta nova krpa odtrgala, poleg tega pa se krpa iz novega oblačila s starim tudi ne bi ujemala.+
37 Prav tako nihče novega vina ne vliva v stare mehove. Če bi namreč to storil, bi novo vino mehove razgnalo+ in se razlilo, mehovi pa bi bili uničeni.+
38 Zato je treba novo vino vliti v nove mehove.
39 Nihče, ki je kdaj pil staro vino, noče novega. Pravi namreč: ‚Staro+ je dobro.‘«
