Luka 8:1–56
8 Nedolgo zatem se je Jezus odpravil na pot po mestih in vaseh ter oznanjal in razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu.+ Z njim so bili dvanajsteri
2 in tudi nekatere ženske,+ ki so bile rešene hudobnih duhov in ozdravljene bolezni: Marija, ki so ji pravili Magdalena, iz katere je prišlo sedem demonov,+
3 Ivana,+ žena Heródovega oskrbnika Huzája, Suzana in še mnogo drugih žensk, ki so jim stregle iz svojega imetja.
4 Tedaj pa se je zbrala velika množica ljudi skupaj s temi, ki so iz raznih mest prihajali k njemu, in spregovoril jim je v ponazoritvi:+
5 »Sejalec je šel sejat seme. Ko je tako sejal, ga je nekaj padlo na pot, vendar se ga je poteptalo in ptice neba so ga pozobale.+
6 Nekaj semena je padlo na skalo, in ko je že vzklilo, so se rastlinice posušile, ker niso imele vlage.+
7 Nekaj ga je padlo med trnje, in trnje, ki je zraslo skupaj z njim, ga je zadušilo.+
8 Nekaj semena pa je padlo na dobro zemljo, in ko je vzklilo, je rodilo stoteren sad.«+ Ko je vse to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«+
9 Njegovi učenci pa so ga začeli spraševati, kaj naj bi ta ponazoritev pomenila.+
10 Rekel je: »Vam je dano, da razumete svete skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa so te dane v ponazoritvah,+ zato da bi zaman gledali, čeprav gledajo, in da ne bi dojeli pomena, čeprav poslušajo.+
11 Ponazoritev+ pa pomeni naslednje: Seme je Božja beseda.+
12 Tlom na poti, kamor je bilo posejano seme, so podobni ljudje, ki besedo slišijo,+ potem pa pride Hudič+ in jim jo vzame iz srca, da ne bi verjeli in se rešili.+
13 Skali, kamor je bilo posejano seme, so podobni tisti, ki besedo slišijo in jo z veseljem sprejmejo, vendar nimajo korenine. Nekaj časa verujejo, v času preizkušenj pa odpadejo.+
14 S trnjem poraslim tlom, kamor je bilo posejano seme, so podobni ljudje, ki besedo slišijo, vendar jih skrbi, bogastvo in užitki+ tega življenja odvlečejo stran in jih popolnoma zadušijo, tako da ničesar ne privedejo do zrelosti.+
15 Dobri zemlji, kamor je bilo posejano seme, pa so podobni ljudje, ki besedo slišijo s plemenitim in dobrim srcem,+ jo ohranijo in v zdržljivosti rojevajo sad.+
16 Nihče ne prižge svetilke, nato pa jo pokrije s posodo ali pa postavi pod posteljo, temveč jo postavi na stojalo, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč.+
17 Nič ni namreč skritega,+ kar se ne bi jasno pokazalo, in nič ni skrbno zakritega, kar se ne bi nikoli izvedelo in prišlo na dan.+
18 Zato pazite, kako poslušate. Kajti kdor ima, se mu bo dalo še več,+ kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, da ima.«+
19 Tedaj so prišli k njemu njegova mati in bratje,+ toda zaradi množice niso mogli do njega.+
20 Zato so mu sporočili: »Zunaj stojijo tvoja mati in tvoji bratje in bi te radi videli.«+
21 On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so ti, ki Božjo besedo slišijo in jo izpolnjujejo.«+
22 Nekega dne je z učenci stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera.« In so odpluli.+
23 Med plovbo pa je Jezus zaspal. Tedaj se je nad jezero spustil hud vihar. Čoln se jim je začel polniti z vodo in bili so v nevarnosti.+
24 Končno so pristopili k njemu, ga zbudili in mu rekli: »Učitelj, učitelj, še malo, in pomrli bomo!«+ Jezus je vstal ter vetru in besneči vodi zapretil,+ tako da sta se polegla, in nastala je tišina.
25 Nato jih je vprašal: »Kje je vaša vera?« Vsi prestrašeni so se čudili in drug drugega spraševali: »Kdo je vendar ta, ki celo vetrovom in vodi zapoveduje, in ga ubogajo?«+
26 Tako so pripluli v deželo Gerazencev, ki leži nasproti Galileji.+
27 Ko pa je Jezus prišel na kopno, je k njemu pristopil neki človek iz mesta, ki je imel v sebi demone. Ta že nekaj časa ni nosil obleke in ni stanoval v hiši, temveč med grobovi.+
28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in mu glasno rekel: »Kaj imam s teboj,+ Jezus, Sin Najvišjega Boga? Prosim te, ne muči me!«+
29 (Nečistemu duhu je namreč predtem ukazal, naj gre iz tega moža, ker ga je že dolgo imel v oblasti.+ Moža so vedno znova vklepali v verige in okove ter ga stražili, vendar je spone zlomil, demon pa ga je gnal na samotne kraje.)
30 Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« Odvrnil je »Legija*«, saj je vanj šlo mnogo demonov.+
31 In ti so ga rotili,+ naj jim ne ukaže oditi v brezno.+
32 Na gori pa se je pasla precejšnja čreda svinj,+ zato so ga prosili, naj jim dovoli iti vanje.+ In jim je dovolil.
33 Tedaj so demoni prišli iz človeka in šli v svinje, in čreda se je pognala čez rob prepada v jezero ter utonila.+
34 Ko pa so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in o tem poročali v mestu in na deželi.+
35 Tedaj so ljudje šli gledat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli k Jezusu, so zagledali človeka, iz katerega so šli demoni, kako oblečen in zdrave pameti sedi pri Jezusovih nogah. In so se prestrašili.+
36 Tisti, ki so vse videli, pa so jim povedali, kako je bil od demonov obsedeni človek ozdravljen.+
37 Tedaj je Jezusa vsa množica iz okoliške dežele Gerazencev prosila, naj odide od njih, saj jih je obšel velik strah.+ Tako je šel v čoln in odrinil.
38 Človek, iz katerega so šli demoni, pa ga je rotil, naj mu dovoli ostati z njim. Toda Jezus ga je odslovil z besedami:+
39 »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse je Bog storil zate.«+ Odšel je torej in po vsem mestu razglašal, kaj vse je Jezus storil zanj.+
40 Ko se je Jezus vrnil, ga je množica prijazno sprejela, saj so ga že vsi pričakovali.+
41 Tedaj pa je prišel človek, ki mu je bilo ime Jaír in je bil predstojnik sinagoge. Padel je Jezusu pred noge in ga začel rotiti, naj pride v njegovo hišo.+
42 Imel je namreč hčerko, edinko, ki je bila stara okoli dvanajst let in je umirala.+
Ko je Jezus šel tja, so se okoli njega gnetle množice.+
43 Tedaj je neka ženska, ki je že dvanajst let krvavela+ in je ni mogel nihče ozdraviti,+
44 pristopila od zadaj in se dotaknila resic+ njegovega vrhnjega oblačila.+ V trenutku je nehala krvaveti.+
45 Zato je Jezus vprašal: »Kdo se me je dotaknil?«+ Ko so vsi zanikali, mu je Peter rekel: »Učitelj, množice te obdajajo in stiskajo.«+
46 Toda Jezus je rekel: »Nekdo se me je dotaknil, kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč.«+
47 Ko je ženska videla, da ni ostala neopažena, je trepetaje pristopila, padla predenj in pred vsemi povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila v hipu ozdravljena.+
48 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila.+ Pojdi v miru.«+
49 Ko je še govoril, je prišel nekdo iz hiše predstojnika sinagoge in rekel: »Tvoja hči je umrla. Ne nadleguj več učitelja.«+
50 Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Ne boj se, le veruj,+ in bo rešena.«
51 Ko je prišel do hiše, ni nikomur pustil, da bi šel z njim noter, razen Petru, Janezu, Jakobu ter dekličinima očetu in materi.+
52 Vse ljudstvo pa je jokalo in se od žalosti tolklo po prsih zaradi nje. Zato jim je rekel: »Ne jočite več,+ kajti deklica ni umrla, ampak spi.«+
53 Ob tem so se mu začeli posmehovati, saj so vedeli, da je umrla.+
54 On pa jo je prijel za roko in poklical: »Deklica, vstani!«+
55 In je oživela*.+ V trenutku je vstala,+ Jezus pa je ukazal, naj ji dajo jesti.+
56 Njeni starši so bili čisto iz sebe, toda on jim je naročil, naj nikomur ne govorijo o tem, kar se je pravkar zgodilo.+
